Dűhovni áldov ali Molitvene knige je molitvenik, ki ga je uredil pisatelj in evangeličanski duhovnik Jurij Cipot oziroma madžarsko Czipott Gyürji (1793, Černelavci – 1834, Hodoš). V molitveniku je zbral molitve za različne priložnosti, in sicer:
I. molitve za vsak dan, jutranje molitve in večerne molitve,
II. molitve za praznike,
III. molitve pri obhajanju svete večerje,
IV. molitve za različne dogodke in situacije v življenju,
V. molitve za tolažbo v bolezni,
VI. molitve za bolne in umirajoče ter molitve ob smrti.

Platnice za molitvenik je dal Imre Bunderla narediti po naročilu. Foto: Osebni arhiv/Tadeja Hari
Platnice za molitvenik je dal Imre Bunderla narediti po naročilu. Foto: Osebni arhiv/Tadeja Hari

Tadeja Hari pripoveduje: "Zgodba o tem, kako je molitvenik prišel k hiši, pa se začne kmalu po združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Rozalija Ouček je imela sina Janeza (moj pradedek) in hčerko Terezijo. Na neki poroki je bila Terezija nevestina družica in pričakovali so, da se bo poročila s fantom, ki je bil ženinov drug. Toda Terezija fanta ni hotela in je ponoči izginila s poroke. Očitno si je že prej, ne da bi domači to vedeli, uredila vse potrebno za pot v Ameriko.

Tako je Terezija pripotovala v Ameriko in v Betlehemu spoznala prekmurskega Slovenca Imreta Bunderlo. Imre je bil po poklicu mesar in je v Betlehemu kmalu odprl svojo mesarijo, kasneje pa še hotel. Evangeličanka Terezija in katoličan Imre sta se poročila, v zakonu pa sta se jima rodila sinova Bela (njegova letnica rojstva mi ni znana) in Imre (Jimmy) ml. (roj. 1927), ki sta bila vzgojena v katoliški veri.

Jimmy ml., ki je bil tudi odlikovan v vietnamski vojni, se je poročil s potomko nemških priseljencev, evangeličanko Margie. Margie je tako bila v stiku s slovenskim evangeličanskim duhovnikom v Betlehemu, ki se je pisal Flisar. Duhovnik Flisar je za izseljence organiziral potovanja v Prekmurje in tako sta poleti leta 1973 Margie in Jimmy ml. obiskala Terezijin rojstni kraj in njeno domačijo. Jaz se ju žal ne spomnim, saj sem bila takrat stara približno tri mesece.
Terezija ni nikoli obiskala svojega domačega kraja. Z domačimi je bila v stiku le prek pisem. In pisma so še dolgo potovala med Betlehemom in Prekmurjem, tudi ko Terezija in Imre nista več živela. Ker sinov nista naučila maternega jezika, je po njuni smrti slovenska pisma v angleščino prevajal betlehemski evangeličanski duhovnik. Danes pisma ne potujejo več. Margie in Jimmy ml. ter njegov brat Bela verjetno ne živijo več, ostala pa je pisana beseda, odeta v po naročilu narejene platnice, in življenjska zgodba, ki se bo pripovedovala naprej."

Gre za tretjo izdajo molitvenika. Foto: Osebni arhiv/Tadeja Hari
Gre za tretjo izdajo molitvenika. Foto: Osebni arhiv/Tadeja Hari