Ime: meri.m
E-mail: mlinkic@gmail.com
Spol: ženska
Rojstni dan: 25.7.1957
Starost: 52 let
Št. objav na forumu: 359 ( Vse objave )
Št. objavljenih slik: 3 (Vse objave)
Št. objavljenih komentarjev: 3 (Vse objave)
Registriran: 8.4.2008
Opis: ZAKAJ SEM TAKA?
Po današnjem dogodku v državnem zboru sem se odločila, da napišem tudi moj zgodbo, kljub morebitnim posledicam, ki bodo doletele mene in moje hčerke. Ravno zaradi njih se prej nisem hotele izpostavit.
Kot mlada naivna Primorka sem spoznala oficirja JLA, ki je pogosto obiskoval karavlo na Vrhovljah v Brdih, kjer sem bila večkrat pri prijateljici. V začetku mi je bil zanimiv zaradi skrivnostnosti kaj počne tam. Uspelo mu je z darom govora, da me je zmešal. Bil je zelo prijazen in spoštljiv. Doma se nisem upala priznati, da hodim z južnjakom. Povedal mi je, da je Srb, samo to za mene ni nič pomenilo. Bil je pač južnjak v katerega sem se zacopala. Zvedela sem, da dela v neki specialni enoti, kar me je še bolj pritegnilo. Poročila sem se z njim in rodila dve hčerki. Bil je zelo spoštljiv mož. V Ljubljani sva dobila zelo lepo stanovanje. Našel mi je tudi zalo dobro plačano službo v JLA , glede na to, da sem imela samo trgovsko šolo. Pripravil me je, da sem bila sprejeli v ZKJ. Spoznala sem mnogo njegovih prijateljev, sodelavcev različnih narodnosti, med njimi tudi Slovence.
Začelo me je motiti druženje samo z njegovo družbo v Domu JLA. Ko sem začela razmišljati s svojo glavo so se začeli krhati odnosi med nama. Začela sem dojemati kako potratna in neorganizirana je ta institucija JLA. Pri možu sem opazila velikosrbski značaj. Leta 1987 sem izstopila iz partije brez njegovega privoljenja. Pol leta kasneje sem se tudi ločila in dala odpoved v službi. Dve leti sem doživljala maltretiranje, poniževaje in nagajanje. Človeka nisem več spoznala njegovo velikosrbstvo je kar bruhalo iz njega. Koncem leta 1989 je dobil prekomando, verjetno po svoji želji na Hrvaško. Po tem ga 6let ni bilo v Slovenijo. Po informacijah, ki sem jih imela se je »boril« tudi po Bosni. Hčerkam je pošiljal preko svojih prijateljev razno zlatnino – verjetno nakradeno po Bosni.
Jaz sem takoj po ločitvi prevzela nazaj svoj dekliški priimek hčerki sta se ga pa odrekli čim sta postali polnoletni. To ga je tudi zelo razjezilo.
Vrnil se je nazaj v Srbijo
Stanovanje smo kljub nekaj zapletih uspele odkupit od SV po Jazbinškovem zakonu.
Moževa pošta je še leta 94 prihajala iz Beograda na naš naslov.
Od leta 2005 se zopet večkrat pojavlja v Sloveniji. Od njegovih prijateljev sem zvedela, da je zapustil vojsko in se sedaj ukvarja s podjetništvom – ( beri švercom)
Upam, da ga ministrica ni vštela med tistih 7000 za kolikor se je povečala številka izbrisanih. Glade na njegovo iznajdljivost in veze, ki jih ima še vedno pri raznih agentih sove s katerimi je sodelovala še v času, ko je hodil na Vrhovlje.
Vsi njegovi službeni kolegi, ki so se vrnili tja do 99 so dobili slovensko pokojnino.
Poznam enega, ki je bil 5let zaposlen že v Makedonski vojski in sedaj živi tukaj in ima 15 krat večjo slovensko pokojnino kot je imel tam plačo.
Priznam, da se ti niso borili proti Sloveniji, ker so odšli iz Slovenije pred začetkom vojne in družine pustili tukaj.
Vsi ti so dobili pokojnino in državljanstvo na podlagi zvez z enim že pokojnim njihovim kolegom, Slovencem, ki je bil po osamosvojitvi zaposlen na Sovi
To sem napisala tudi zato, da se ve od kot meni določene informacije, ki jih večkrat uporabim pri argumentaciji svojih mnenj.
Meri.m
01.04.09.