Avstro-ogrski hidroplan je med veliko vojno zasilno pristal na doberdobskem Krasu. Foto: Gorenjski muzej, objavljeno na www.kamra.si
Avstro-ogrski hidroplan je med veliko vojno zasilno pristal na doberdobskem Krasu. Foto: Gorenjski muzej, objavljeno na www.kamra.si

Z vizualizacijo odlomkov iz romana pisatelja Prežihovega Voranca Doberdob (1940) je režiser in scenarist Valentin Pečenko v filmu slikovito prikazal človeško tragiko bojišča velike vojne na Doberdobu. Pripoved romana in zgodovinsko ozadje 1. svetovne vojne s komentarjem v filmu odstira Miran Košuta, profesor slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Trstu.

Vorančeva proza se v filmu prepleta s pretresljivo poezijo italijanskega pesnika Giuseppeja Ungarettija iz zbirke Porušeni pristan (Il porto sepolto, 1916) v interpretaciji zaslužnega profesorja italijanske književnosti Elvia Guagninija. Ungaretti v svojih pesmih izraža človeško nemoč, tesnobo in strah pred popolnim uničenjem, razčlovečenjem ter smrtjo na kraški doberdobski planoti smrti.

Naj se Golgota Doberdoba ne ponovi
Pri nastanku filma so poleg Furlanske kinoteke (Cineteca del Friuli), Goriškega muzeja, Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Muzeja velike vojne na vrhu sv. Mihaela (Museo della Grande Guerra del Monte San Michele) sodelovale številne slovenske in italijanske institucije, občine in združenja ter društva z eno samo željo, da se Golgota Doberdoba ne bi nikoli več ponovila.

Film so sooblikovali snemalci Bernard Perme, Artur Rutar in Robert Doplihar, montažerka Snežana Tadić, avtor in izvajalec glasbe Jani Golob, mojster zvokovne obdelave Marjan Drobnič, oblikovalec grafične podobe Matjaž Celič in drugi. Producent in organizator je bil Vojko Fakin.