V predstavi nastopajo Ermin Bravo, Milan Marić, Svetozar Cvetković, Marko Janketić in Amila Terzimehić, na violončelu pa se jim pridruži ali Aleksandar Latković ali Nebojša Janković. Foto: SNG Nova Gorica
V predstavi nastopajo Ermin Bravo, Milan Marić, Svetozar Cvetković, Marko Janketić in Amila Terzimehić, na violončelu pa se jim pridruži ali Aleksandar Latković ali Nebojša Janković. Foto: SNG Nova Gorica

Bil je zanesenjak, revolucionar in atentator, ki se je boril za svobodo južnoslovanskih narodov in sanjal o socialno pravični državi. Princip v predstavi ni kostumirani junak iz nekega minulega obdobja, pač pa urbani gverilec, nekakšni Che Guevara 21. stoletja v oldstarkah in kavbojkah, emancipirani mladenič, ki ga na naših ulicah in v mestih ni več. Spremljamo pa tudi zgodbo neke generacije v zgodovinskih okoliščinah 20. stoletja, skozi katero spoznavamo tudi naš, aktualni in polpretekli čas.

režiser predstave Dino Mustafić o Gavrilu Principu

Gre za delo priznane in večkrat nagrajene avtorice Biljane Srbljanović. Besedilo je prejelo Sterijevo nagrado za najboljšo sodobno dramo in zlati lovorjev venec na mednarodnem gledališkem festivalu MESS. Gre za mednarodno koprodukcijo Srbije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, ki je bila letos premierno uprizorjena v Beogradu, Sarajevu, na Brionih in v Zagrebu.

Zgodba pripoveduje o sarajevskem atentatu, ki je bil povod za začetek 1. svetovne vojne. V središču je Gavrilo Princip, mladenič, ki je streljal na prestolonaslednika avstro-ogrske monarhije Franca Ferdinanda. Njegov metek je bil klic po osvoboditvi Slovanov izpod avstro-ogrskega jarma, klic po revoluciji. Avtorica igre Srbljanovićeva pravi: "Princip je bil revolucionar in deloma tragična žrtev. Verjel je v ideje gibanja Mlada Bosna, ki se je proti tuji nadvladi borilo z izvajanjem atentatov."

Atentat ne le kot zgodovinski dogodek
Mustafić, ki je že vrsto let umetniški vodja prej omenjenega festivala MESS, na oder pa je postavil več kot petdeset besedil klasičnih in sodobnih avtorjev, poudarja, da zgodba ne govori le o sarajevskem atentatu kot zgodovinskem dogodku, temveč tudi o aktu atentata. "Pri tem sem se oprl na sodobno politično zgodovino. V ospredju so vprašanja, ki mučijo tudi mojo generacijo: zgodovinski premik krvi, nasilja, maščevanja, mraka nacionalizma … torej kontinuitete tistih, ki kreirajo zgodovino iz ozadja, oziroma tistih, ki si v ta namen prisvajajo nekoč vzvišene in plemenite ideje revolucije."

O tem, kaj je zanj svoboda, pa je pojasnil: "Svoboda je konkretna, otipljiva, je nekakšen vzlet in v tem smislu duhovna širina. Svoboda pomeni tudi to, da ni treba, da delate do onemoglosti, da bi preživeli. In svoboda je nekaj, kar ne bo prišlo s plakatov, političnih kampanj, iz praznih sintagem in formulacij o človekovem dostojanstvu in človekovih pravicah. Ko je človek svoboden, ima pravico do sreče."

Predstava Majhen mi je ta grob je sodelovala na dveh mednarodnih festivalih, beograjskem BITEF-u in sarajevskem MESS-u, kjer je igralec Ermin Bravo prejel priznanje za najboljšo igralsko kreacijo. Ob njem igrajo Milan Marić, Svetozar Cvetković, Marko Janketić in Amila Terzimehić, na violončelu pa se jim pridružita ali Aleksandar Latković ali Nebojša Janković.

Bil je zanesenjak, revolucionar in atentator, ki se je boril za svobodo južnoslovanskih narodov in sanjal o socialno pravični državi. Princip v predstavi ni kostumirani junak iz nekega minulega obdobja, pač pa urbani gverilec, nekakšni Che Guevara 21. stoletja v oldstarkah in kavbojkah, emancipirani mladenič, ki ga na naših ulicah in v mestih ni več. Spremljamo pa tudi zgodbo neke generacije v zgodovinskih okoliščinah 20. stoletja, skozi katero spoznavamo tudi naš, aktualni in polpretekli čas.

režiser predstave Dino Mustafić o Gavrilu Principu