Prva stran beležnice Drugič k vojakom, ki jo je Albert Polanc začel pisati 2. junija leta 1917. Foto: Iz osebnega arhiva Marijana Polanca
Prva stran beležnice Drugič k vojakom, ki jo je Albert Polanc začel pisati 2. junija leta 1917. Foto: Iz osebnega arhiva Marijana Polanca
Albert Polanc
Albert Polanc - Berte Flegarski (4. 7. 1887-27. 2. 1971). Foto: Iz osebnega arhiva Marjana Polanca
Albert v Firstenfeldu leta 1915.
Albert v Firstenfeldu leta 1915. Foto: Iz osebnega arhiva Marijana Polanca

Spal sem v štali no saj ni bilo razlike med štalo in hišo in tudi uši sem dobil pri tej hiši tukaj je bila ena hiša iz starih časov kakor so bile pred stoleti.

16. decembra je takole opisal dogodek, kakršnega do tistega dne še ni videl, pa čeprav je že "dosti sveta prehodil": "Okoli 11. ure predpoldne pridejo 3 dekleta v gostilno, kjer sva bila z Cugsfirarjem na stanovanju, in začnejo piti vino in sicer tako, da okoli 1 ure jih noge niso hotele več ubogat. Torej če so kaj hodile, so se mogle opirati ob mizo in stole. Pridružilo se jim je tudi par fantov in en vojak in so ga prav pošteno zlivali v želodec. Ker pa eni, ki je bila najmlajša, je odpovedal želodec in ni hotel več držati toliko vina v sebi, je začela kozlati kar za mizo pred vsemi. Kako je to lepo, si lahko vsak misli. Dvajset let stara deklica, vsa pokozlana po novi lepi obleki in v gostilni pred ljudmi, ko je pa nekoliko odložil želodec, je pa začela spati za mizo. Drugi dvej sti pa kričali in se zapletali po sobi in ker so ti fantje, ki so bili pri njih, hoteli iti domov so jih vlačile nazaj v gostilno in tako naprej."

Potem ko smo pretekli teden objavili prvi dnevnik, ki ga je Albert Polanc pisal med prvim služenjem v avstro-ogrski vojski, ko se je bojeval v nemogočih razmerah Galicije in nato še soške fronte, objavljamo tokrat zapis iz druge ohranjene beležnice. Pod naslovom Drugič k vojakom je Albert Polanec popisal čas od 2. junija 1917 do 27. januarja 1918.

Zapis začne z dnem, ko so ga znova vpoklicali v vojsko, tokrat k 97. regimentu na Štajersko. Srečno se je izognil bojevanju na fronti, pristal v skupini za rekviriranje ter po vaseh na območju med Gradcem in Radgono pri kmetih izbiral hrano in drugo potrebno za vojsko. Domov se je vrnil leta 1918.

Nič manj zanimiva nista Polančevo delovanje med obema vojnama in njegov boj proti poitalijančevanju (fašistična oblast ga je preimenovala v Polanza, Otlica pa je postala Otelza). Dejaven je bil pri razširjanju slovenske besede s knjigami, časopisi, letaki in drugim materialom – tega so iz Otlice posredovali naprej v Vipavsko dolino in Gorico - ter sodeloval z organizacijo TIGR.
Albert Polanc je umrl 27. januarja leta 1971, star 84 let.


Vabimo vas k branju zapisov iz Albertove druge beležnice, ki jo skupaj z drugimi spomini svojega deda hrani Marijan Polanc.


Drugič k vojakom

V soboto 2. Junja 1917 dobim pozivnico da moram takoj odrinit k vojakom in sicer k. 97 Reg v Radgono torej spravim potrebne stvari v kufer in v Nedeljo opoldne 3. Junja odrinemo ker sta pa šla tudi Franc Prem in Franc Bratina Žimantovski iz dopusta spet nazaj toraj smo smo šli skupaj in sicer na zadloh Črnivrh na Logatec no pri Meti na Logi tudi nismo pozabli spiti par litrov černiga
Od doma sem prav z lahkim sercem odšel ker upam da bom kmali nazaj prišel ker imam neko prošnjo vloženo že od poprej. Tako smo toraj odšli in mene je sprejmil do Preske Boter od Polanca. unedva pa njih žene na Preski smo se poslovili in smo šli do Šemrla tam ga spijemo en liter in potem pa gremo naprej do Figarje tam prašamo če bi nas hotel Peljati v Logatec pa so rekli da nemorjo toraj gremo naprej do Bizarja tam spet prašamo za Voznika ta nas spet odpravi naprej toraj gremo naprej če prav je padal dež in pridemo v Černiverh tam gremo od hiše do hiše pa nobeden nas ni hotel peljat. torej nekaže druzega kakor maširat naprej in tako gremo d Predgriž tam poprašujemo za Voznika in res dobimo enega in ga počakamo da je nafutral v bližni gostilni in tam spijemo par litrov vina in voznik je že čakal zunaj in mu damo par glažev vina se vsedemo na voz in odrinemo proti Logacu ker je pa imel dobriga kojnička smo jo kar odkurli čez grič v Hotedrovšci smo ustavli in smo spili 2 l. vina potem pa naprej ko pridemo ven iz vasi voznik nekoliko požene ker je pa konj bil čverst hitro potegne in Prema in Bratina ki sta zadej sedela ni bilo več na vozu ker ko je kojn ruknil onedva pa poglavi natla in Prem si je precej razbil glavo potem se spravmo nazaj na voz in pridemo okolu 10 ure v Logatec tam damo vozniku jast in Bratina vsak 2. kroni Prem mu je pa že prej dal 20 kron. v Logatcu smo mogli čakat do poltreh zjutraj 4 Junja potem se odpeljemo z vlakom.

Dne 3 Avgusta 1917 sem šel od Bau komp. v Špital v Zagreb iz Zagreba sem šel 10. Avgusta 1917 in sem prišel ravno tisti dan 10. Avgusta 917 v Koprivnico v Spital tam sem bil do 16 Oktobra 917.
od tam so me poslali v Rekonvaleszenten Abt. v Murek tam sem bil do 20 Oktobra 917. potem na 20 Oktobra. so me poslali v Grac na konštantirung tam sem bil tam do 29 Oktobra potem pridem nazaj v Rek. Abt. v Murek. dne 30 Novemb.
Na konštantirungi so me napravli sposobnega za bojišče. v Gracu sva bila skupaj z Alojzijem Likar Oblevrškim tam je bila dobra hrana
potem ostanem v Rek Abt do 20 Novembra ta čas ni bilo nič posebnega tu sva bila skupaj par dni z Florijanom Velikonja (kugijskim) tu so me dvakrat napravili da morem iti k Stabs ablajlungi v Radgono ker so pa ravno takrat rabli nekaj ljudi za Rekvirirat sem prosil povelnika Rek. Abt. Oberstlaitnanta Kermpotič-a. da naj me pusti da bom šel tudi jast Rekviriratin ta dober človek star možak me je pustil ker me je pa tisti dan ko so šli ti ljudje Rekvirirat ni bilo doma ker smo nakladali repo na postaji toraj nisem mogel iti jast so šli drugi toraj sem jast izostal in tako sem ostal v Rek. Abt do 20. Novembra toraj 20 Novembra je bila spet ena partija sestavljena za rekvirirat in tako so tudi mene deli zraven in ravno ta dan bi bil moral iti k Stabs Abt ko bi nebil zapisan za rekvirirat
toraj 20 Novembra smo zveseljem zapustili Mureck in smo se peljali na Feldbach zvečer se pripeljemo v Grac tam smo morali čakat do zjutraj v neki Baraki na postaji dne 21 Novem. se peljemo naprej in pridemo okolu 9 ure v Feldbach tam gremo na Glavarstvo tam nas rezdelijo v 2 partiji in nas 18 Možev pošlejo v Valdsperg naš povelnik je bil Cugsfirar Lavrenčič dober človek
Okolu ene ure popoldne gremo iz Feldbacha in pridemo v Valdšperg okolu 5 ure tam nam poiščejo kvartir po dva in dva skupaj jast in pa eden od Postojne Anton Ogrizek sva bila skupaj pri Leopoldu Stökler ravno pri najbolši hiši nisva bila pa vseeno je bilo dosti bolši kakor v Mureku če prav je tastara včasih pridgala cel večer in mahtarala s kuhalnico ker je ravno kuhala da nas je vse poškrofila s kašo ker zavečerjo je bila kaša kruha je bilo dosti hlebci so bili tako veliki da nas je jedlo 6 moških in 2 ženski pa ga nismo mogli pojesti eno četrtino skuhali so pa malo in še tisto je bilo čisto najbolj čudno se mi je zdelo pa to endan so zaklali eno svinjo pa midva nisva videla nič od te svinje!
22 Novembra začnemo rekvirirat krompir res eno težko delo je ljudem krompir vjamat šebolj težko je za ljudi kerse celo leto martra in dela vjeseni mu pa proč vzamejo
dne 25 Novembra je bila nedelja toraj smo bili prosti in smo šli k maši polure daleč v Trautmansdorf
26 Novembra smo končali s krompirjam in na 27 Novembra smo šli v sosedno vas v Grub II. tam sva bila tudi z Ogrizekom pri neki hiši na kvartirju namreč pri Vagnarju ta je bil velik kmet oziroma žena ker on da je že pred večleti umerl tukaj je bilo jako dobro tu so kuhali dosti in dobro in pa tudi melšpais je bil pri vsaki jedi.
2 Decembra nedelja bili pri maši v Trautmansdorfi
dne 3. Decembra smo končali in šli naprej v Ebersdorf in seveda jast in Ogrizek sva bila spet skupaj pri neki hiši ker je bila gospodinja prej ko se je poročila v nekem Farovžu za kuharco zato je tudi nam dobro kuhala
dne 6 Decembra smo končali in šli v Popendorf tam sva pa slabo zadela z Ogrizekom in sicer sva bila v nekem Mlinu in zraven Velik posestnik ali pa vsa nesnaga je iz te hiše doma zakaj neveš ali si vštali ali v sobi in ljudje tako priprosti da je malo kedaj kateri pregovoril
dne 8 Decembra Praznik Brezmadežno spočetje M.D. smo šli k maši v Gnjas
dne 9 Decembra nedelja smo šli tudi v Gnjas k maši
dne 11. Decembra smo končali in šli v Kocendorf ker je pa ta Ogrizek bil čevljar je ostal v Popendorfi in je pri nekem kmetu flikal čevlje toraj sva bila z Cugsfirarjem skupaj na stanovanju in sicer pri Trumarju no tukaj je bilo še precej dobro no ljudje so bili priprosti in pa edina hčerka, ki so jo imeli se je zmešala z nekim Serbom in je imela enega 6 mesecev starega Srba ki pa ni bil doma ampak pri teti kar pa ona ni povedala ampak drugi ljudje pri tej hiši so bili bogati in gospodar je bil podžupan in je imel enega sina in pa zgoraj omenjeno hčer
dne 13 Decembra oziroma 12 na 13 Decembra je padel prvi sneg in sicer okolu 30 cm. toraj 13 Dec. smo prvič gazli po snegu ker smo imeli slabe čevlje ni bilo nič kaj prijazno.
dne 14. Decem. smo končali in šili naprej v Glaichenberg tu sva bila jast in pa Cugsfirar Lavrenčič nastanovanju v neken hotetu oziroma v neki bolši gostilni na stanovanju no za hrano ni bilo nič kaj posebnega krožnikov je bilo dosti ali gor ni bilo nič toraj najbolši je bilo pri dobrem kmetu ta gostilna se je imenovala Hotel Hiršman.
dne 16. Decem. smo bili pri maši v Glaihanbergu popoldne sem pa videl nekaj kar dosedaj še nisem videl čeprav sem že dosti sveta prehodil namreč okolu 11 ure predpoldne pridejo 3 Dekleta v gostilno kjer sva bila z Cugsfirarjem na stanovanju in začnejo piti vino in sicer tako da okolu 1 ure jih noge niso hotele več ubogat toraj če so kaj hodile so se mogle opirati ob mizo in stole pridružilo se jim je tudi par fantov in en vojak in so ga prav pošteno zlivali v želodec ker pa eni ki je bila najmlaiša je odpovedal želodec in ni hotel več držati toliko vina v sebi je začela kozlati kar zamizo predvsemi kako je to lepo si lahko vsak mili dvajset let stara deklica vsa pokozlana po novi lepi obleki in v gstili pred ljudmi ko je pa nekoliko odložil želodec je pa začela spati zamizo. drugi dvej sti pa kričali in se zapletali po sobi in ker so ti fantje ki so bili prinjih hoteli iti domov so jih vlačile nazaj v gostilno in tako naprej
kdaj in kako so šle domov nevem Zvečer pride spet par druzih bol starih in so bile glih take kakor prejšne so bile pijane so kozlale i.t.d.
dne 16 Decem je tudi prišel ukaz da moramo delo ostavit in iti v Feldbach toraj smo mislili da bo treba iti nazaj v Mureck
dne 17. Decem. me pošle Cugsfirer v Valdsperg k Ani Rauch po nekaj fižola ker ga je prejšni večer kupil jast grem precej zjutraj po omenjeni fižol ker smo imeli popoldne iti proč. ko pridem k omenjeni ženi ki je bila četrt ure daleč od Glaihenberga mi hitro napravi en velik kos svinske prate ker so ravno zaklali in ker je bil kos prate velik in ga nisem mogel snesti mi zavije v papir kar mi je ostalo in še en kos kruha zraven jast sem si mislil še so dobri ljudje nasvetu in prav vesel sem bil ker prej sem mislil da nebom ime nič za popoti ako gremo v murek posebno pa ko mi prinese še en koš jabolk in ko me vidi kako z veseljem sprejmem njeni dar ji zablesti solza v očeh ker tudi ona je imela sina pri vojakih
Potem vzamem fižol se lepo zahvalim in poslovim in grem
dne 17. Decem. opoldne gremo proti Feldbahu in v Feldbach pridemo okolu 4 ure popoldne in gremo v gostilno Sar (Šar) in tam dobimo večerjo ker v tej gostilni smo dobili manažo naračun Glavarslva kar nas je bilo od Rekvirirunge spat so pa šli tadrugi v neko barako jas pa in Cuksfirar greva v hotel Trumer ker je že prej Cugsfirar dobil eno sobo z dvemi posteljemi in ker je mene imel nairaiši je rekel da naj grem žnjim ako hočem jast sem pa drage volje šel in sem plačal 2 kroni za postelj in sem prav dobro spal.
zjutraj 18 Decemb. gremo na glavarstvo tam so nas rezdelili po devet in devet moš skupaj jast in naše partije pošlejo na Braitenfeld in po manaži odidemo in pridemo okolu 4 ure popoldne v Bratenfeld tam nas ainkvartirajo jast in Ogrizek sva spet skupaj no ravno pri najbolši hiši nisva bila no pa vseeno dobro pa to semije čudno zdelo ko je rekla gospodinja da so jim lani L.1916 preveč pobrali žita da niso imeli en cel teden kruha in sem si mislil kaj ko bi bila ta žena prinas.
dne 19. Decemb. je moral Cugsfirar oditi k neki drugi partiji ki so ravno tukaj Rekvirirali žito in pravtežko mi je bilo ponjem mi smo pa tukaj tukaj čakali do 21 Decemb. brez vsakega dela
dne 21 Decem. pa gremo nazaj na Kornberk in za povelnika smo dobili nekiga korporala. Uhrar in tukaj smo imeli nalogo iti okolu tistih ki niso še oddali svojih rekviriranih stvari in jim naznanit da morajo takoj od dati
Tukaj sva prišla z Ogrizekom k neki dobri hiši
dne 23 Decem. smo šli k maši v Rigesburg
dne 24 Decem. smo končali in šli v Edelsgraben tu sem bil ainkvartiran pri nekem Čevljarju prav pri dobri družini hrana je bila izverstna posebno pa ker so bili ravno Božični prazniki
dne 25 Decem. na Božič sem šel k maši v Rigesburg in popoldne tudi
dne 26 Decem. na sv. Štefan sem šel tudi v cerkev k maši popoldne je pa začel padati sneg veter in mres. popoldne sem tudi šel v Rigesburg v cerkev ali sem prepozno prišel. Torej za Božične praznike sem se imel prav izverstno. dobri ljudje dobra hrana in pa še tobaka mi je dal gospodar tako so skerbeli zame kakor za svojega sina Bog jim poverni. ali dlg čas mi je bil tako da še nikdr tako ker sem imel čas mislit na dom in na domače i.t.d.
Bog daj kmalu mir da bi doma praznovali prve praznike in tako so končali Božični prazniki in dne 27 Decem smo začeli spet naše delo naprej ali ker je padal ponoči sneg smo mogli gazit drugači je pa bil lep dan zvečer je pa začel spet padat sneg in je padal celo noč tako da ga je bilo zjutraj več kakor pol metra
dne 28 Decem. smo pašli naprej v Lembach tu sem bil ainkvartiran pri neki dobri hiši Anton Kaplan in zmano je bil tudi Ištvan Škerlak doma iz Ogerske Slovenec tukaj je bilo šeprecej dobro
dne 30 Decem nedelja sem sel k maši v Bratenfeld
Dne 31 Decembra L.1917. smo šli v Krenach in tu sva bila nastanjena Z Ištvanom Skerlak pri neki dobri hiši Gircer in smo se prav dobro imeli za novo leto 1918.
Dne 1 Jenuarja smo šli k maši v Hartmansdorf hrana je bila dobra in ljudje tudi toraj nam je prav dobro šlo ali spomini na dom in na prejšne čase ti tudi na dan novega leta ne izostanejo
Dne 4 Januarja 1918 smo šli v St. Kind tu sem tudi zadenil na neko dobro hišo Glaihvait. tudi tukaj sem se imel dobro za praznik sv. treh Kraljev.
Dne 5 in 6 Januarja sem bil pri maši v Bratenfeldu
Dne 7 Januarja smo šli v Bratenfeld tam sem prišel tudi k neki dobri hiši
Dne 10 Jenuarja smo šli nazaj v St. Kind in sicer zato ker niso še še vsi oddali sena in slame zato smo mogli iti še enkrat da smo jih primorali oddati
Dne 11 Januarja smo šli v Šveinz tukaj tudi nisem prišel k slabi hiši samo spat sem moral v štali drugači je pa bila dobra postelj
Dne 13 Jenuarja sem šel kmaši v Rigesburg
Dne 14 Jenuarja smo šli nazaj Krenah in sem bil ravno pri tisti hiši na stanovanju kakor prvič
Dne 16 Januarja gremo v Kaag tukaj sem pa zadenil eno slabo hišo ljudje so bili sicer dobri in jedi je bilo tudi dosti ali kar je pri hiši najbolj potrebno tega ni bilo namreč Snage in izobrazbe. Pri tej hiši je bilo ime Gselman (ker tega imena nebom nikdar pozabil) tu je bil Oče star okolu 70. let žena muje že pred več leti umerla in bili so pri hiši še 2 Sina in dve hčeri starejši sin je bil oproščen vojaščine mlajši je bil pa še mlad okolu 15 let ali jako poreden starejše hčere ki je bila stara okoli 35 let ni bilo doma je bila pri svoji sestri in je le včasih prišla domov mlaiša stara okolu 30 let je pa bila doma za gospodinjo in kuharico ali v kuhanju ni bila popolnoma nič izurjena ker iz dobrih stvari je napravila slabe jedi seveda namen je imela dober ali za nam postreči ali ratalo ji ni in pa snaga te pa ni poznala popolnoma nič toraj prav nobenega apitita ni bilo pri njenih jedilah Spal sem v štali no saj ni bilo razlike med štalo in hišo in tudi uši sem dobil pri tej hiši tukaj je bila ena hiša iz starih časov kakor so bile pred stoleti.
O kako je lepo kjer je snaga in red pri hiši
Dne 20. Januarja sem šel k maši v Edelsbach
Dne 21. Januarja sem pa prišel proč od te partije nazaj k cugsfirarju Lavrenčiču jast in Ištvan ker je naji najraj imel zato je naji vzel spet nazaj ksebi in smo šli v Edelsbach in jast sem prišel k eni partiji in smo bili trije Pisač je bil neki Dunajčan Martineli in pa neki Spodniavstrijec Ernst Anton skaterim sva se prav dobro razumela tukaj smo rekvirirali žito in ne več seno in slamo Žito smo rekvirirali tako pervo smo cenili koliko žita in turšce je vsega skupaj in pustili smo žita vsega skupaj po 8 kg. na osebo na mesec vsacega pol meseca se je odbilo 4 kg če je pa kateri kaj skril je imel toliko več ker mi mu nismo iskali dsi ravno bi morali. če je pa katera partija najšla kaj skritega (ker nas je bilo 6 partij) so mu vzeli kar je bilo skritega in odpeljali proč in nič plačali in še zapert je bil
Dne 23 Januarja smo šli v Kaag pa zdaj sem dobil bolši hišo kakor prvič
Dne 25 Januarja smo šli v Oberfladnic tu sem bil pri neki hiši da dozdaj nisem bil še pritaki tukaj jako dobro postrežen z hrano pijačo in dobro posteljo v lepi sobi Družine je pa bilo s hlapci in deklami nič man kakor 24 Oseb no posestvo je bilo tudi precej veliko
Dne 27 Januarja sem šel k maši v Oberfladnic zvečer smo pa šli v neko gostilno kjer je bil ples ma saj imajo vsako nedeljo ples. kakor sem videl tukaj v tem okraju mislijo ljudje da se nemore živit brez plesa čeravno je sad plesa solze kakor sta bila ravno tukaj pred kratkim dva slučaja da sti dve deklici okolu dvajset let stari na nagloma umerli ker sti se na plesu prehladili in z eno je bil tudi nje Oče in je tudi on žnjo plesal kakor so potem pravili to je bilo v nedeljo med tednom je pa že ležala na Mrtvaškem odru.

(Konec zapiskiv v tej beležnici)

Pesem na koncu beležnice

Oj kam gospod pelja ta pot
greš li v Emavs velikonočni gost
Negrem v Emavs grem v vašo vas
tolažit vaših dragih grem bridkost
II.
Pokorno javljam Bog me je klical
Kaj hoče od mene Peter povej
Zvesto si služil junak naš hrabri
zmagal si stopi stopi naprej
III.
Mir s tabo mir
Nad zvezdami se tebi venec spleta
pozdravlja te te mučencev vrsta sveta
junak in mučenik
Mir stabo mir
IV.
O lastovke ljube hitite v daljave
vsem ljubim domačim nesite pozdrave
pozdravite stokrat vas kočico trato
in tisočkrat ženko in mamico zlato
V.
Dovol dovolj je košnje že krvave
smrt strta si Smehlja se iz daljave
vstajenje mir Križ zlati ave.

Iz knjige Pismo slovenskim Vojakom

O kako sem srečen da sem toliko preterpel! Da sem nosil križ s svojim Kristusom, ki je zdaj moja krona, moja slava in sladkost vse veke! O sreča, o radost, o lepota! Aleluja 3 krat

Oj Jezus je z nam
Marija je mednam
svet angel na desni je stran
Kaj nam pa morejo morejo morejo
če so ti znam.

Tem trem močnim varihom,
rojaki predragi, Vas izročamo
v Varstvo. Mi nemoremo biti
pri Vas - božja pomoč ostani
pri Vas, božje varstvo nad Vami!

Vojskujte se pod tem božjim
varstvom za zemlsko domovino
tako da si boste obenem priborili -
nebeško.

Zapis na začetku beležnice

Anton Morel
Ravne št. 34
Črniče

Austauschaction
5 Armee
Feldpost 339 (Brezovica)

Ivanka Černigoj
Dol 37.

K.u.K. Inf Reg. 97
Stabs abt
Kovalerij Kaserma
Radkersburg
Steiermark

KuK Inft Reg 97
Depstops Komp
Radkersburg
Štaermarch

Milanič Jožef 2-4+8-10
Šturm " 4-6+10-12
Koinc Filip 6-8+12 2

Romano Ivan 1
Šemrl Franc 2
Skoravič Jakob. 3

Spal sem v štali no saj ni bilo razlike med štalo in hišo in tudi uši sem dobil pri tej hiši tukaj je bila ena hiša iz starih časov kakor so bile pred stoleti.