Prva svetovna vojna
(6)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 13 glasov Ocenite to novico!
Razstava, ki je nastala v organizaciji Narodnega muzeja Slovenije, Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Parka vojaške zgodovine Pivka ter s pomočjo Železniškega muzeja Slovenskih železnic, bo na železniški postaji na ogled do 2. novembra letos. Foto: BoBo
Sanitetni vlak na razglednici. Foto: Narodni muzej Slovenije
Razstava Miru je konec v sanitetnem vagonu. Foto: BoBo
Avtorji razstave Jože Podpečnik, Marko Štepec in Janko Boštjančič. Foto: BoBo
Zunanjost sanitetnega vlaka. Foto: Rok Omahen
Oskrba ranjenca. Razstava Fronte se začenjajo prebujati – Rudolf Cvetko in prva svetovna vojna. Foto: Miloš Ojdanić
Orožje iz prve svetovne vojne. Razstava Fronte se začenjajo prebujati – Rudolf Cvetko in prva svetovna vojna. Foto: Miloš Ojdanić
VIDEO
Miru je konec

Dodaj v

Miru je konec: v sanitetnem vagonu s soške fronte

Odprtje razstave na ljubljanski železniški postaji
28. julij 2014 ob 15:49,
zadnji poseg: 29. julij 2014 ob 13:18
Ljubljana - MMC RTV SLO

Mesec dni je minil od usodnih dogodkov v Sarajevu, ko je pod streli atentatorja padel avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand.

Preiskava zločina, ki je v vmesnem času potekala v Sarajevu in po drugih delih dvojne monarhije, je vedno bolj kazala na vpletenost tradicionalne avstro-ogrske nasprotnice Srbije. Dunajski dvor je tako v dneh pred 28. julijem 1914 v diplomatski noti, naslovljeni na srbsko vlado, zahteval od Srbije, da brezpogojno sprejme avstro-ogrske zahteve, ki pa so bile tako napisane, da jih Srbija ni mogla sprejeti, saj bi se s tem odrekla suverenosti na svojem državnem ozemlju. 28. julija 1914, natanko mesec dni po sarajevskem atentatu, je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji – vojno, ki se je sprevrgla v štiriletno morijo z daljnosežnimi posledicami.

Ob stoletnici začetka prve svetovne vojne bo danes ob 20. uri slovesno odprtje razstave Miru je konec na prvem peronu železniške postaje v Ljubljani. Poseben pečat dogodku bo dal nastop Godbe Slovenskih železnic. Razstava, ki je nastala v organizaciji Narodnega muzeja Slovenije, Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Parka vojaške zgodovine Pivka ter s pomočjo Železniškega muzeja Slovenskih železnic, bo na železniški postaji na ogled do 2. novembra letos.

Razstava na tirih
Razstava Miru je konec je umeščena v nekdanji avstrijski sanitetni vagon, ki so ga v letih 1915–1917 uporabljali na soški fronti, pozneje pa v Ljubljani. Kot je poudaril ravnatelj Železniškega muzeja Slovenskih železnic Mladen Bogić, gre za izviren ambulantni vagon, ki je prava redkost, saj se je le malokateri ohranil do današnjih dni. Med več kot sto vozili, ki jih v svoji zbirki hrani Železniški muzej (okoli šestdeset lokomotiv in petdeset drugih vozil), je sanitetni vagon edini svoje vrste.

Prevoz ranjencev z bojišč
Potrebo po učinkovitem in varnem prevozu ranjenih vojakov s front v zaledje, kjer so bile bolnišnice, je med prvimi prepoznal češki zdravnik Jaromir Mundy (1822–1894) v prusko-francoski vojni med letoma 1870 in 1871. Klasični vagoni niso omogočali primernega prevoza predvsem tistim ranjencem, ki so zaradi narave poškodb morali med transportom ležati, zato je Mundy zasnoval vagone, ki so imeli poleg mehkejšega vzmetenja tudi posebna vpetja, na katera so lahko v posamezni vagon pritrdili do osem nosil. Tovrstno vpetje, v povezavi z mehkejšim vzmetenjem, je ranjencem omogočalo bistveno udobnejše potovanje s fronte v zaledje. Sanitetni vagon, ki stoji na ljubljanski železniški postaji, je bil izdelan leta 1913. Poleg predvidenega prostora za osem ranjencev je imel vagon tudi svoje stranišče. Lazaretni vlak je sestavljalo več sanitetnih vagonov, pa tudi vagon za oskrbo, vagon za obvezila, tovorni vagoni (za kurjavo), posebni vagon za strežnice in za zdravnike. Vlak je bil pri svojem delovanju v precejšnji meri avtonomen, saj je imel kar dva človeka, ki sta skrbela za koordinacijo tako z vojsko kot z železnico. Oficir za zvezo je koordiniral dejavnosti s cesarsko-kraljevo armado, vlakovodja pa z železniško upravo.

Skupni projekt slovenskih muzejev
Razstava Miru je konec je, kot je poudaril kustos za novejšo zgodovino v Narodnem muzeju Slovenije Jože Podpečnik, nastala s sodelovanjem različnih ustanov, ki v letošnjem letu zaznamujejo obletnico prve svetovne vojne. Sočasno z razstavo na ljubljanski železniški postaji je v Narodnem muzeju Slovenije na ogled postavljena razstava Fronte se začenjajo prebujati – Rudolf Cvetko in prva svetovna vojna, ki prikazuje osebno zgodbo stotnika Rudolfa Cvetka, uspešnega športnega sabljača in nosilca olimpijske medalje. Namen razstave je prikazati človeka v vsej svoji krhkosti in minljivosti ter prek fotografij in Cvetkovih osebnih predmetov nagovoriti sodobnega obiskovalca in ga pozvati k razmisleku o vojni in miru. Narodni muzej Slovenije je v sodelovanju s Pošto Slovenije izdal tudi priložnostni poštni žig in na ogled postavil priložnostno razstavo Miru je konec. Poštno-zgodovinska zbirka Rudolfa Cvetka 1914-1918, ki bo do 31. avgusta 2014 na ogled v Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi - v okviru razstave Fronte se začenjajo prebujati – Rudolf Cvetko in prva svetovna vojna.

Postavitev sanitetnega vagona na ljubljansko železniško postajo, kot je poudaril Marko Štepec iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, ni bila izbrana naključno. Z ljubljanskega kolodvora je prvi vlak z mobiliziranci krenil že 12. avgusta 1914, le dobra dva tedna po vojni napovedi. Kljub določeni tesnobi, ki se je prav gotovo pojavljala pri mladih možeh, ki so zapuščali svoje bližnje in svoj domači kraj in se odpravljali na skrajni vzhod države borit se za cesarja, je bilo razpoloženje na peronu prav prešerno, za kar so poskrbeli zastavonoše in godba. Toda kruta realnost vojne se je kaj hitro pokazala; že nekaj tednov pozneje, v septembru, so se iz Galicije začeli vračati prvi transporti ranjencev, tokrat v popolni tišini.

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije, na Cekinovem gradu v parku Tivoli, bo do 15. maja prihodnjega leta na ogled razstava pod naslovom Take vojne si nismo predstavljali, ki poskuša prikazati življenje ljudi v prvi svetovni vojni, zgodbo krhkega posameznika, pa naj bo vojak mobiliziranec ali civilist. Prek osebnih predmetov in fotografij lahko obiskovalec razstave spozna vojaško in delovno mobilizacijo, življenje na bojišču, ujetništvo, begunstvo, umiranje v strelskih rovih, rehabilitacijo invalidov ter spomin na padle vojake.

Ne samo v Ljubljani, tudi drugod po Sloveniji v teh dneh odpirajo številne razstave na temo prve svetovne vojne. Tako so v Parku vojaške zgodovine v Pivki že spomladi odprli razstavo Naši gorski strelci, ki je nastala v organizaciji Goriškega muzeja in Društva soška fronta in prikazuje zgodovino cesarsko-kraljevega gorskega strelskega polka številka 2 in njegovo bojno pot prek Galicije, Tirolske in soške fronte do reke Piave. Kot je poudaril vodja projekta Janko Boštjančič, so v sklopu prireditev na Poletno muzejsko noč v Parku vojaške zgodovine v Pivki odprli obnovljeno kavarno iz prve svetovne vojne, kjer lahko obiskovalci vsaj v določeni meri podoživijo življenje vojakov na frontni črti. Prav tako je bila na Poletno muzejsko noč odprta razstava Hrumenje tišine, s katero v Parku gostuje Vojaški muzej Slovenske vojske. Razstava v uvodnem delu prikazuje izbruh vojne, v nadaljevanju pa je usmerjena na soško fronto. Razstava je zasnovana za šolske skupine, spremlja jo tudi projekcija filma in bo v Parku predvidoma na ogled vse do junija 2018. Stoletnici prve svetovne vojne bo v veliki meri posvečen tudi osrednji dogodek sezone v Parku, in sicer tradicionalni Festival vojaške zgodovine, katerega vrhunec bo v nedeljo, 21. septembra. Tradicionalno srečanje ponazoritvenih skupin, sejem militarij, otroške delavnice, ponazoritev vojaškega življenja med prvo svetovno vojno bo dopolnilo tudi odprtje razstave o 71. pehotnem polku cesarsko-kraljeve armade, ki jo je pripravil muzej iz Trenčina na Slovaškem.

Vabljeni tudi k ogledu prispevka novinarke Špele Kožar, ki bo objavljen v današnjem Dnevniku.

Rok Omahen
Prijavi napako
Komentarji
srn
# 28.07.2014 ob 20:20
Ironično, kako se vojna 100 let kasneje pojavi v rubriki "Kultura".
generusus
# 28.07.2014 ob 16:12
Prikaz spreminjanja evropskih meja v zadnjih 1000 letih:

KLIK
Ernesto
# 28.07.2014 ob 17:35
Zanimiv link, čeprav letnice in spremembe meja niso ravno najbolj točne.
Dzinks
# 29.07.2014 ob 10:19
srn
Samo, če na kulturo gledaš v zelo ozkem smislu muzejev, gledališ, opere in drugih institucionaliziranih vidikov človeškega sobivanja. Če pa sprejmeš, da je kultura vse, kar definira nas in način, kako živimo, pa niti ne tako zelo. Kultura ni samo to, da greš vsake toliko v Dramo ali Cankarjev dom, ampak da se zavedaš, kaj v tvojem času pomeni biti človek.To pa določajo tudi tiste malo manj lepe reči, vojna, smrt, trpljenje. Žal je tako. če bi bile zgodovinske novice pod črno kroniko, bi si naredili precej slabo uslugo. :)
svitos
# 29.07.2014 ob 08:24
Dajmo se še malo "kulturno" pobit! Lahko tudi z kamni.
tim sein
# 29.07.2014 ob 10:58
@srn
To je zato, ker je avtor zapisa futurist :)
TV in RA arhiv
Prevratno leto 1918 01:15:18, 18.01.2018
O novi knjigi Pa zbogom, junaki... 00:06:02, 16.11.2017
Kdo je bil Franc Ferdinand 00:02:59, 24.10.2017
Stoletje čudeža pri Kobaridu 00:07:48, 24.10.2017
Čudež pri Kobaridu 00:53:10, 24.10.2017
Sto let bitke pri Kobaridu 00:02:04, 24.10.2017
Obletnica bitke pri Kobaridu 00:02:08, 16.07.2017
100-letnica ruske kapelice 00:42:12, 29.07.2016
100-letnica začetka bitke na Somi 00:01:57, 01.07.2016
V Novi gorici predstavili Pot miru 00:01:41, 30.03.2016
Prekmurci in prva svetovna vojna 00:05:03, 11.12.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Soška fronta - Primorska letalca 00:18:27, 03.09.2015
Soška fronta - Džamija 00:15:36, 21.08.2015
Spomin na vojno 00:53:51, 24.07.2015
Soška fronta - Ženske v zaledju 00:18:19, 17.07.2015
Pot domov 00:57:30, 01.07.2015
Izbor