Prva svetovna vojna
(9)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 11 glasov Ocenite to novico!
Radio Koper/Aleš Kacin|Večini so stari objekti vzdolž nekdanje meje neznani, čeprav so pomemben del dediščine in izziv za novo rabo.
Večini so stari objekti vzdolž nekdanje meje neznani, čeprav so pomemben del dediščine in izziv za novo rabo. Foto: Radio Koper/Aleš Kacin

Dodaj v

Na rapalsko mejo spominjajo tudi vojašnice

Stopili smo v leto, ki ga zaznamuje 100-letnica konca prve svetovne vojne
8. januar 2018 ob 13:26
Idrija - MMC RTV SLO, Radio Koper

Primorci so dolga leta občutili posledice razdelitve, ki jih je prinesla rapalska meja. Tretjina slovenskega ozemlja je namreč pripadla Italiji. Poleg mejnih kamnov na ta čas spominjajo tudi vojašnice, v katerih so bili nastanjeni vojaki obmejne straže.

Vojašnice so zapuščina italijanskega utrdbenega sistema na meji. Gradili so jih italijanski vojaki med letoma 1920 in 1940 in bile so namenjene pripadnikom obmejnih enot. V novejšem času so jih domačini uporabljali priložnostno. Na območju, kjer se stikajo Primorska, Gorenjska in Notranjska, jih je raziskoval Aleš Kacin, arhitekt, ki so ga presenetile z načinom gradnje in solidno izvedbo. "Danes so ti objekti pozabljeni, domačini jih uporabljajo za skladiščenje domačih pridelkov ali pa kmetijske mehanizacije. Ne vemo, kdo je lastnik, stojijo pa na zasebnih zemljiščih."

Nikogaršnji torej. Njihov status je v resnici zapleten. Po skrbnem pregledu je vzniknila zamisel o možnosti, da bi dobili novo rabo. Med programi je Kacin preizkusil možnosti za galerijo, počitniško hišo, socialno kmetijo in športni center. "Izbral sem najmanjši objekt in najbolj ohranjenega, izbral sem največji objekt na sosednjem hribu Vrsnik, pa vmesna dva, ker me je zanimala povezava med njimi."

Naloga je temeljita in zamisel o prihodnji rabi fiktivna, vendarle pa ponuja zanimiv razmislek. "Te moje ideje so namenjene temu, da spodbudijo k razmisleku, da pokažejo na vrednost teh objektov in njihov potencial. Mogoče lahko začnemo pri najmanjšem objektu, ki je zelo enostavno uresničljiv."

Morda pa je leto, ki ga začenjamo in ga je Evropa, tudi Slovenija, označila za leto dediščine, pravi čas, da spomnimo nanje in da država premisli, ali ne bi bilo smiselno ta del naše dediščine popisati in zaščititi, da ne bi postala predmet kakšnih zasebnih kupčij. Dovolj dragocene so, da si zaslužijo status dediščine.

Neva Zajc, Radio Koper
Fotografije: Aleš Kacin

...
Prijavi napako
Komentarji
Jarik
# 09.01.2018 ob 03:58
To je na neki način res, kar piše jasmin. Samo če bi pod istimi merili vzeli pod drobnogled Hrvaško, je pravtako ne bilo, še najbolj je namreč izkoristila svoj geostrateški položaj v Jugoslaviji pred in po 2.sv.vojni in nato še z pomočjo američanom v vojni s srbijo. Pa če k temu dodamo, da je bila uradna Hrvaška država med 2.sv.vojno na strani nacistične Nemčije, potem so hrvati tudi s pomočjo Tita in SFRJ najbolj profitirali od vseh narodov. Pa še Kardelj jim je dal del Istre, ki nikoli ni bila v sklopu Hrvaške. Sedaj pa cmizdrijo za par m2 v Piranskem zalivu.
pohlep in napuh včasih nimata meja, pri hrvaških politikih in ribičih....
alah
# 08.01.2018 ob 14:08
Za tiste, ki vas tema zanima, ustanovljeno je bilo društvo, ki se ukvarja s to tematiko. Na njihovi strani imajo objavljeno zanimivo karto z vsemi objekti alpskega zidu...

http://rapalskameja.si
Roky89
# 09.01.2018 ob 19:51
Srečen sem, da se več ne gremo neumnosti zaradi katerih bi te vojašnice rabili!
prizemljen
# 09.01.2018 ob 15:24
jasmin svilokos

Ne razpredajte o stvareh, o katerih nimate pojma. Slovensko ozemlje je bilo jasno opredeljeno vsaj 1848 (če ne prej) s Kozlerjevim zemljevidom Zedinjene Slovenije. Le ta seveda ni padel z neba. Kraljevina SHS je bila dokončno dogovorjena ob odsotnosti najvažnejših slovenskih politikov, zlasti dr. Korošca, na kar sta delegacija Kraljevine Srbije in nekateri hrvaški in srbski politiki iz Države SHS (Trumbić, Pribičević, tudi dr. Pavelić) prav čakali. Resnici na ljubo so iskali priliko, da Korošca ne bi bilo zraven, ko so se dogovarjali in bi tako slovensko stran lažje izrinili. Prilika se je potem tudi res pokazala, ko je odpotoval. Nobene posebne hvaležnosti ne čutim do države, ki se je že rodila z izigravanjem.
Če po spominu citiram dr. M Stiplovška izpred več kot 30 let: "Jugoslovansko vprašanje, je vedno vprašanje odnosa med Srbi in Hrvati. Če se zmenijo Jugoslavija obstane, če se skregajo razpada. Za ostale ni nikoli dobro, običajno še slabše, ko se dogovorijo."
GupeM
# 08.01.2018 ob 15:36
Ni res. Sem bil že nekajkrat na "koncertu" lokalnih bendov v takšnem objektu, pa je bilo prav super. Zelo primerni so tudi za vaje notranjih napadov pri gašenju požarov. Tudi to sem že poskusil.
cairns
# 08.01.2018 ob 15:20
Objekti so zelo primerni za Hobite. Samo okraogla okna in vrata naj montirajo.
Sloop
# 08.01.2018 ob 18:07
Jasmin sviloko bih znalac
veza
# 08.01.2018 ob 14:53
Ne vem, no, turizem se gredo tudi v rezidenci Dolfeta na Bavarskem, a to je dvorezen meč, jaz bi vse to pustil propadanju, če je pa nevarno, bi to porušil, Italijani spet stegujejo lovke po naših ozemljih.
jasmin svilokos
# 08.01.2018 ob 17:03
ena opomba

ne drži da je ob ustanovitvi rapalske meje 1/3 slovenskega ozemlja ostalo zunaj. To absolutno ne drži(vsaj ne na določen način). Pred prvo svetovno vojno slovenska država sploh ni obstajala. Ustanovitev kraljevine jugoslavije oz. srbov hrvatov in slovencev je prvič v zgodovini opredelila jasno neko uradno slovensko ozemlje. Če ne bi bila ustanovljena jugoslavija, najbrž slovenije nikoli ne bi bilo. . rapalska meja je bila meja med jugoslavijo in italijo. Res pa je da niso vsi slovenci bili zajeti v to kraljevino jugoslavijo, tudi koroški slivenci so ostali zunaj te nove jugoslavije (ampak to je bila njihova želja, kajti so imeli plebiscit). Torej slovenci morate bizi hvaležni temu da ste dobili kakšno-takšno ozemlje ob ustanovitvi jugoslavije. Ampak bolj pomembna je druga stvar: kasneje ste se samo širili in po koncu druge svetovne vojne dobili tudi primorsko ozemlje, v devedestih letih pa celotno državo, kar je bil tudi končni cilj. Torej v bistvu morate slaviti kraljevino Jugoslavijo !
TV in RA arhiv
Prevratno leto 1918 01:15:18, 18.01.2018
O novi knjigi Pa zbogom, junaki... 00:06:02, 16.11.2017
Kdo je bil Franc Ferdinand 00:02:59, 24.10.2017
Stoletje čudeža pri Kobaridu 00:07:48, 24.10.2017
Čudež pri Kobaridu 00:53:10, 24.10.2017
Sto let bitke pri Kobaridu 00:02:04, 24.10.2017
Obletnica bitke pri Kobaridu 00:02:08, 16.07.2017
100-letnica ruske kapelice 00:42:12, 29.07.2016
100-letnica začetka bitke na Somi 00:01:57, 01.07.2016
V Novi gorici predstavili Pot miru 00:01:41, 30.03.2016
Prekmurci in prva svetovna vojna 00:05:03, 11.12.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Soška fronta - Primorska letalca 00:18:27, 03.09.2015
Soška fronta - Džamija 00:15:36, 21.08.2015
Spomin na vojno 00:53:51, 24.07.2015
Soška fronta - Ženske v zaledju 00:18:19, 17.07.2015
Izbor