Poleg Vodopivca in Antoličiča so se pod monografijo podpisali tudi zgodovinarji Filip Čuček, Eva Holz, Gregor Jenuš, Aleš Maver, Miha Preinfalk, Andrej Rahten, Vincenc Rajšp in Petra Svoljšak. Foto: Cankarjeva založba
Poleg Vodopivca in Antoličiča so se pod monografijo podpisali tudi zgodovinarji Filip Čuček, Eva Holz, Gregor Jenuš, Aleš Maver, Miha Preinfalk, Andrej Rahten, Vincenc Rajšp in Petra Svoljšak. Foto: Cankarjeva založba
Dolgoletni vladar monarhije avstrijski cesar in ogrski kralj Franc Jožef. Hrani Muzej vojne zgodovine Dunaj.
Dolgoletni vladar monarhije avstrijski cesar in ogrski kralj Franc Jožef. Hrani Muzej vojne zgodovine Dunaj. Foto: Rok Omahen
Na prestolu se je Franc Jožef znašel, ko je imel rosnih 18 let. Na njem se je obdržal skoraj sedem desetletij, najdlje od vseh evropskih vladarjev. Foto: Wikipedia

Ob 100. obletnici smrti cesarja Franca Jožefa I. je pri Cankarjevi založbi izšla monografija z naslovom Franc Jožef. V njej je deset slovenskih zgodovinarjev - vsak je prispeval po eno poglavje - na podlagi številnih, tudi najnovejših virov popisalo vsa obdobja življenja in dela "starega cesarja". Knjigo je uredil Gregor Antoličič.


Poudarek na odnosu do Slovencev

Urednik pri Cankarjevi založbi Tine Logar je na novinarski konferenci v ljubljanskem Konzorciju povedal, da so avtorji monografije s skupnimi močmi skušali prikazati bolj, predvsem pa manj znane epizode iz življenja Franca Jožefa. Pri tem so poseben poudarek dali njegovemu odnosu do Slovencev in njihovemu pogledu nanj.

"Knjiga ni pisana kot zbornik, ampak harmonično, zato ni zaznati različnih peres," je poudaril Logar. Stota obletnica smrti Franca Jožefa po njegovih besedah predstavlja enkratno priložnost za nov razmislek o vlogi in pomenu predzadnjega "slovenskega" cesarja, ki se je zavihtel na prestol leta 1848, star komaj 18 let.

Nova monografija je šele druga knjiga slovenskega zgodovinopisja o Francu Jožefu, je spomnil zgodovinar Peter Vodopivec, ki je tudi avtor enega od desetih poglavij. Prva je izšla leta 1898, ob 50. obletnici njegovega vladanja. "Stari cesar" je bil na prestolu dolgih 68 let, najdlje od vseh evropskih monarhov.

Med slovenskimi zgodovinarji po Vodopivčevih besedah prevladuje mnenje, da so tudi Slovenci Franca Jožefa dojemali kot svojega vladarja in Habsburško monarhijo kot svojo domovino. Pri tem pa avstrijski zgodovinarji ugotavljajo, da cesar ni imel jasno izoblikovanega stališča do položaja Slovencev v monarhiji.

Razpet med tradicijo in moderno
Čeprav Franca Jožefa mnogi razumejo kot poslednjega vladarja stare šole, je bil vseskozi razpet med tradicijo in moderno, je pojasnil Vodopivec. Običajni Slovenec je s cesarjevo smrtjo leta 1916 izgubil lik povezovanja in občutek obstoja mnogonarodne monarhije, je opozoril. Novemu cesarju Karlu je usoda namenila le dve leti vladanja.

Antoličič je sicer v spremni besedi zapisal, da je vse vidike dolgega in burnega življenja Franca Jožefa težko zajeti z eno povedjo, pa vendar bi morda lahko zapisali: "Kot 18-letni mladenič je leta 1848 zavladal premlad in premalo izkušen, kot 86-letni starec pa je v letu 1916 umrla prestar, da bi bil sposoben z odločnimi političnimi dejanji rešiti usodo monarhije."