Prva svetovna vojna
Obsežna monografija Mira Simčiča PREDEN LISTJE ODPADE, BOMO DOMA je pretresljiva zgodba, kako so Slovenci,vojaki na fronti in v ujetništvu ter civilisti v zaledju, doživljali prvo svetovno vojno. Naslov je povzet iz popularne vojaške pesmice, ki so jo slovenski vojaki prepevali poleti 1914. Foto: BoBo
O knjigi so se pogovarjali Jože Pirjevec, Miro Simčič in Marko Štepec. Foto: BoBo
Številni slovenski vojaki so se med 1. svetovno vojno znašli v ruskem ujetništvu, kar je močno vplivalo na njihovo ideologijo, ki so jo potem prinesli tudi domov. Najbolj znana taka ruska ujetnika sta gotovo Tito in pa Josip Vidmar, ki je na rusko stran prebežal leta 1915. Foto: BoBo
V prvi svetovni vojni je bilo mobiliziranih več kot sedemdeset milijonov vojakov, v njej je sodelovalo osemindvajset držav, ki so imele skupaj 1,5 milijarde prebivalcev. Podatki o žrtvah se sicer razlikujejo, mrtvih pa naj bi bilo šestnajst milijonov ljudi. Največjo škodo je v prvi svetovni vojni utrpela Francija, saj je kar 60 odstotkov vpoklicanih Francozov padlo. Foto: BoBo

Dodaj v

Slovenci smo bili v 1. svetovni vojni "kanonfuter"

Debatna kavarna o 1. svetovni vojni
29. november 2014 ob 12:11,
zadnji poseg: 29. november 2014 ob 13:11
Ljubljana - MMC RTV SLO

Preden listje odpade, bomo doma, so peli slovenski vojaki, ki so bili poleti 1914 vpoklicani na fronto, ne da bi tja hodili branit lastna prepričanja ali čustva. Sploh pa se niso zavedali, da bo listje moralo odpasti še štirikrat, preden – in če – bodo prišli domov.

Ob stoti obletnici prve svetovne vojne ali velike vojne, kot jo tudi imenujejo, je založba Buča izdala knjigo Mira Simčiča Preden listje odpade, bomo doma s podnaslovom Slovenci v prvi svetovni vojni (1914–1918), ki prinaša vpogled v vojno dogajanje na naših tleh ob razpadu Avstro-Ogrske. Knjiga in seveda stoletnica vojne sta bili pobuda za druženje na Debatni kavarni letošnjega knjižnega sejma, kjer so v pogovoru sodelovali avtor knjige, pisec spremne besede Jože Pirjevec in urednik knjige Take vojne si nismo predstavljali Marko Štepec.

Vsi trije se morda niso neposredno dotaknili naslova tokratne debate Literatura o 1. svetovni vojni v slovenščini, ki je je bilo vse doslej bolj kot ne malo, so pa zato slikovito orisali dogodke, ki so travmatično zaznamovali celotno Slovenijo, predvsem pa Posočje in Primorsko.

Zakaj se tako malo piše o trpljenju Slovencev med 1. svetovno vojno?
Jože Pirjevec je kot prvi govorec izpostavil in predstavil tedanji položaj Slovencev; kot pripadniki avstro-ogrske monarhije so bili ob napovedi vojne vpoklicani na fronto, kjer so morali braniti prepričanja drugih, lastna pa postaviti vnemar. Dodatno so bile stvari travmatične v Posočju, kjer so slovensko prebivalstvo neposredno napadli iredentistično vneti Italijani, pri čemer Slovenci nismo branili sebe, temveč avstrijskega cesarja. Ne glede na to, kam so se ozrli Slovenci tedanjega časa, povsod sta na njih prežali slast po ozemlju in grožnja izbrisa, kar pomeni, da smo se znašli vpleteni v vojno vihro, ki je bila nasprotna našim kolektivnim namenom in osebnim čustvom. Za veliko avstro-ogrsko monarhijo smo bili - po mnenju mnogih - le "kanonfuter", ki je služil njenim političnim namenom.

Poleg tega so na slovenskih tleh v času vojne hitro zavladali lakota, stiska, uboštvo in revščina. Večina moških je na fronto odšla v času žetve, predvsem pa nihče ni pričakoval, da bodo tam ostali do leta 1918 oziroma da se jih veliko sploh ne bo vrnilo domov. Kot je sklenil Pirjevec, so "Slovenci zaradi kriminalne politike vladajočih plačali ogromno ceno in bili na koncu poraženi", poleg tega pa nihče ob prihodu domov ni pričakoval, da bo slovensko ozemlje razkosano in razdeljeno med različne države. Je pa Pirjevec tudi izpostavil, da je kobariški preboj leta 1917 močno zavaroval slovensko ozemlje, saj bi v nasprotnem primeru Italijani marširali skozi Ljubljano in še dlje, kjer bi tudi končali vojno, kar bi pomenilo, da jim osvojeno ozemlje pripada - kar pa bi bilo za naš narod po vsej verjetnosti zelo usodno.

Veterani brez slave in potrditve
Po mnenju Marka Štepca je 1. svetovna vojna po pomenu za 20. stoletje primerljiva s pomenom francoske revolucije za 19. stoletje; vse je presenetila, njene posledice pa zavedno ali nezavedno čutimo še danes. O slovenski vojni izkušnji pa je podobno kot njegov sogovornik poudaril predvsem to, da je ostala povsem spregledana in tudi neizrečena.

Ko so se slovenski vojaki – po grozotah, ki so jih doživeli na frontah, kjer so se pogosto morali boriti s pripadniki narodov, ki so jih občudovali in jim bili naklonjeni (Srbi in Rusi), obenem pa se boriti za narode, ki jim niti približno niso bili naklonjeni – vrnili domov, sta njihovi izkušnja in travma ostali zamolčani, saj so v očeh novonastale Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev veljali za predstavnike poražencev. Kljub temu pa so državljani kraljevine dobili več podpore javnosti kot tisti Slovenci, ki so končali na italijanskem ozemlju, kjer je bilo ozračje sovražno prepojeno s fašistično ideologijo. Tako vojaki ob prihodu domov niso dobili zadoščenja, potrebnega za premagovanje vojaških travm.

Se zgodovina ponavlja?
Avtor knjige Miro Simčič pa je izpostavil predvsem to, da se lahko okoliščine in tudi zgodba 1. svetovne vojne ponovijo tudi danes. Podobno kot so se države Evrope vedle do Nemčije ob koncu 1. svetovne vojne, se po Simčičevem mnenju vede tudi današnja velesila ZDA. Izkupičke 1. svetovne vojne, ki so neizogibno privedli v 2. svetovno vojno, je navezal na trenutno politično situacijo in grožnje Amerike Rusiji, Kitajski in tudi Iranu. Sklenil pa je takole: "Nihče se ni nikoli nič naučil iz zgodovine." To pomeni, da zgodovina le ni tista pregovorna učiteljica življenja.

Lejla Švabič
Prijavi napako
Komentarji
bistri
# 29.11.2014 ob 14:42
Takrat je cela Avstroogrska branila Slovenijo. Milijon vojakov je padlo na obeh straneh, tudi zato danes obstaja Slovenija.
Tolmačenje opranih glav je seveda podrejeno revoluciji.
domen-kompare
# 29.11.2014 ob 16:56
Joj, dejmo že nehat pogrevat te svetovne vojne in se rajš osredotočmo na to, da ne bo še do ene pršlo.
Trombocit
# 29.11.2014 ob 15:22
Spet je treba očrniti vse kar ni proletarska revolucija. Slovenija je res otoček socializma, rtvslo pa njen glavni svetilnik.
Zoro27
# 29.11.2014 ob 15:01
Hm, zanimivo, da ruske pripojitve Krima in rožljanje na mejah z EU Miro Simčič ni opazil???
Kluzo
# 29.11.2014 ob 15:58
Bogve kakšen futer smo bili Slovenci med drugo vojno in takoj po njej?
E24
# 29.11.2014 ob 17:00
zavajanja...zavajanja...zavajanja...
Slovenci smo v 1. svetovni vojni na zahodni fronti branili svoje ozemlje, kot tudi svoj dokaj ugodni ekonomski položaj. Slovenci na Tolminskem in Bovškem so pred 1. vojno živeli veliko bolje, kot v naslednjih 80 letih po njej.
Investicij v infrastrukturo tistih krajev - kot sta bila železniška proga mimo Mosta na Soči in cesta čez Vršič - ni bila sposobna ponoviti nobena kasnejša državna tvorba. Niti zadnja!!!
lenoritis
# 29.11.2014 ob 20:34
Moj star oče (bil na vzhodni fronti in na Tirolskem), je vedno govoril o kanonfutru
M.R.S.
# 29.11.2014 ob 18:59
ja, dobra...smo bili?? kaj smo pa zdaj?....v tej naši ljubi in pošteni državici??? še huje kot kanonfuter...pa ja golazen na vrhu dela z nami kot svinja z koruzo!!...oz.še svinje se lepše lepše obnašajo do koruze kot oni z nami....uffff me to pogreje...
RJSlo
# 29.11.2014 ob 16:35
Dodatno so bile stvari travmatične v Posočju, kjer so slovensko prebivalstvo neposredno napadli iredentistično vneti Italijani, pri čemer Slovenci nismo branili sebe, temveč avstrijskega cesarja.
----------------------------
http://www.siol.net/novice/slovenija/201
2/08/joze_pirjevec.aspx

Giuseppe Pierazzi spet naklada? ... slovensko prebivalstvo neposredno napadli ... Italijani, Slovenci ... branili cesarja. Verjetno je tudi vsebina te "knjige" podobna tej izjavi. Torej škoda časa in denarja.

Arhive o polpretekli zgodovini vam je uspelo zapreti, ker nas deli in razdvaja. Namesto tega pa o zgodovini pred sto leti?
izzy_
# 29.11.2014 ob 20:20
@M.R.S. Spet propaganda ja, čeprav nam kradejo, nam gre "dobro".
Afnagunca
# 26.12.2014 ob 11:18
Takratna zavest in pogledi so bili čisto drugačni, kot danes. Travme iz prve in predvsem druge nevihte so še danes prisotne in se zdraviji že nekaj rodov. Gospod je močno travmatiziran iz druge nevihte zato mu ne zamerite njegovi ne-subtilnosti in pluralističnega dualizma. Tudi odraz vašega pisanje daje podobno sliko. Ste zrcalo travmatiziranih ljudi, oz. travmatizirani otroci.

Zdravljenje tako hudih razsežnosti in hudih travm traje nekaj rodov ali več ...
Če bi se tega zavedali se nebi spotikali ob mnenju travmatiziranih ljudi ...

Spoštujte sebe
janezdolzan
# 30.11.2014 ob 04:06
režimski zgodovinarji še prvo svetovno na svoj mlin speljejo...
rudes
# 29.11.2014 ob 19:51
Na Koroškem "pravilno" rečemo "kanonfotr"
Cecile
# 29.11.2014 ob 16:34
@danes tako je Kanonenfutter. Slovensko kanonenfuter
danes
# 29.11.2014 ob 14:31
Pravilno se reče Kanonenfutter, manjkata črki "en", če že uporabljate nemški izraz.
TV in RA arhiv
Nova razstava v Kobariškem muzeju 00:01:45, 20.10.2018
Spomin na konec 1. svetovne vojne 00:02:07, 19.05.2018
Pandemije: Smrtonosna španka 00:28:16, 08.03.2018
Prevratno leto 1918 01:15:18, 18.01.2018
O novi knjigi Pa zbogom, junaki... 00:06:02, 16.11.2017
Kdo je bil Franc Ferdinand 00:02:59, 24.10.2017
Stoletje čudeža pri Kobaridu 00:07:48, 24.10.2017
Čudež pri Kobaridu 00:53:10, 24.10.2017
Sto let bitke pri Kobaridu 00:02:04, 24.10.2017
Obletnica bitke pri Kobaridu 00:02:08, 16.07.2017
Doberdob - roman upornika 01:13:41, 20.11.2016
100-letnica ruske kapelice 00:42:12, 29.07.2016
100-letnica začetka bitke na Somi 00:01:57, 01.07.2016
V Novi gorici predstavili Pot miru 00:01:41, 30.03.2016
Izbor