S temi besedami je Miha Megušar 9. marca leta 1916 z bojišča pozdravil svojega nečaka Franca Korbarja, ki ga je čas prve svetovne vojne prav tako popeljal na fronto. Medtem ko se je Miha boril v Romuniji, je Franc Korbar, po napisih na razglednicah sodeč, služil v 17. pehotnem polku avstro-ogrske vojske.

Pretežno iz slovenskih vojakov sestavljeni polk se je med prvo svetovno vojno boril najprej na ruskem bojišču, po vključitvi Italije v vojno pa na italijanski fronti. Maja 1916 so sodelovali v veliki ofenzivi na Tirolskem, kjer je polk ostal do konca vojne, po porazu Avstro-Ogrske pa so vojake odpeljali v vojaško taborišče, kjer so ostali do leta 1919.


Imate morda svojo zgodbo, fotografije, pisma ... Posredujte nam jih.

Razglednice in spomin na svoje prednike hrani Nataša Robnik, pravnukinja Franca Korbarja, ki je imel z družino na Bledu hotel in gostilno. Podobna vojaška usoda je pozneje doletela tudi njegovega sina, ki je bil med drugo svetovno vojno prisilno mobiliziran v Skandinavijo. Njegova fotografija v uniformi, ki je visela v domači hiši, je družini omogočila mir pred okupatorjem in obenem možnost dejavnega dela v odporniškem gibanju.


V priloženem gradivu si oglejte razglednici, ki ju je med prvo svetovno vojno Miha poslal svojemu nečaku z bojišča, in tisto, ki jo je France pisal svoji materi na Bled.