Prva svetovna vojna
(3)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 9 glasov Ocenite to novico!
Vojaki 1. svetovne vojne. Foto: Osebni arhiv družine Weixler
Zapis v dnevnik. Priloženo je besedilo koračnice Straža na obrežju Donave. Foto: Osebni arhiv družine Weixler
Koračnica
Straža na obrežju Donave, koračnica, posvečena cesarsko-kraljevi vojski, v vojnem letu 1915, avtor H. Weiß-Schultes. Foto: Osebni arhiv družine Weixler
Straža na obrežju Donave
 
Vojna se je razplamtela, sovražniki se bližajo, stojijo na vseh straneh, toda ne pustimo jih blizu vse do večnosti.
.
Vojna se je razplamtela, sovražniki se bližajo, stojijo na vseh straneh, toda ne pustimo jih blizu vse do večnosti.
.
Za zlobnega soseda imamo nenasitne Srbe, zavesti hočejo naš narod in pogubiti cesarstvo.
.
Razlegalo se je na pomoč in sovražnik je kmalu moral drago plačati; o, če bi ostal doma, mu ne bi bilo treba bežati.
.
Močan obrambni zid za Madžare so Karpati, tam dirigira Conrad z bombami in granatami.
.
Kraljevi lovci že dirjajo, da bi pogubili Ruse; (Deželni) strelci jim sledijo, da bi pomorili predrzni narod.
.
Pri Sokalu je bila velika bitka, prekoračen bil je Bug. Plemeniti mladeniči so tekli naprej, in se borili za nas doma.
.
Dvojni orel je dvignil krila in poletel daleč nad ruska ozemlja. V vetru vihra črno-rumena zastava na širokih poljih Poljske.
.
Ljubi Bog ni gledati več mogel, kako se bliskajo ruski okopi. Zato je naši Škodi dal zgraditi minomete in havbice.
.
Zadoneli so topovi, kdor bliže pride, pade. Trdnjava se začenja tresti, vsi se predajajo.
.
Nemški bratje se borijo z nami za zaščito in v bran Avstrije, z nami vštric gredo za nemško čast in slavo.
.
Laško zahrbtnost bomo poplačali z maščevanjem izdajalcem. Izdajo nam boste plačali, stran z lažnivimi psi.
.
Ljubi Bog nam je poslal za utrdbo močne gore: Alpe in neprijazen Kras, ki branijo avstrijsko zemljo.
.
Bratsko podajajo si roke, Madžari in Poljaki, ščitijo tirolsko zemljo in namlatijo sovražnika.
.
Lah še vedel ni, kako urna je naša flota, a Egon Lerch je stražil s svojo junaško podmornico.
.
Ko v daljavi donijo topovi, ko vse poka in se iskri, se stari Štefan joče in smeji, “Mene ne bodo uničili!”
.
Če nam Bog nakloni mir, potem bomo tisočkrat glasno vzklikali: „Naj živi Franc Jožef!“ ob stopnicah svojega prestola.
.
Draga, ljuba domovina, sprejmi zvesto nas prisego, „Trdno stoji straža na obrežju Donave!“ Tako prisegamo na novo.

Dodaj v

Vojni dnevnik: Bradati možje so jokali kakor majhni otroci

Izsek iz dnevnika vojaka 1. svetovne vojne: "Pa zbogom, junaki."
6. december 2017 ob 10:19
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Da se tako sovražimo, in vendar imajo še vojaki tako globoka čustva za prijateljstvo - zakaj se tisti, ki imajo korist od tega strašnega klanja, sami med seboj ne bojujejo, preostali narod pa naj pustijo pri miru?"

Na MMC-ju smo pridobili in pripravili za knjižno izdajo vojni dnevnik slovenskega vojaka Filipa Jurkoviča iz Gornje Radgone, inženirja, ki je poveljeval moštvu in gradil različne vojaške objekte. V treh letih vojskovanja ga je dolžnost vodila na vse tri fronte, ves čas pa je vestno pisal, kaj se mu dogaja.

Njegovo pot lahko spremljate na interaktivnem zemljevidu, v izsekih iz dnevnika jo bomo objavili tudi s prispevki na MMC-ju.
- 1. del: Ločila sva se z veliko bridkostjo v srcu
- 2. del: Dnevno se pričakuje vojno napoved
- 3. del: Prenašali bomo nesrečo, samo da ostanemo na svoji zemlji
-
4. del: Kosci bomb so podobni ostri žagi
- 5. del: Strašni napad na nož

Knjižna izdaja dnevnika je na prodaj na spletni strani ZKP RTV Slovenija.


V sredo, 20. 12., bo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani ob 18. uri pogovor o dnevniku in takratnem vojnem času. Vabljeni!


22. december 1915

Sinoči sem se odpeljal iz Gornje Radgone z dopusta in nisem več našel v Ravnah svoje čete, ki je bila že 16. t. m. čez Prvačino odposlana v Rusijo. To pa gotovo zato, da so se rešili na lepši način Mattonija, ker sem o tem že prej mimogrede slišal govoriti. Ta človek ima neverjetno srečo, da ga še niso zaprli. Ne vem, ali ima res toliko protekcije navzgor ali je z njim vred vse korumpirano in gnilo, da se nikdo ne upa njemu postaviti pokonci, da ne bi bil sam dotični razgaljen. Ker čete nisem našel, sem prenočeval v tisti hiši št. 35, pri Luki Humarju, kjer smo imeli prej pisarno.

23. december 1915
Danes sem hodil poizvedovat za naslov svoje čete. Prvič sem šel na Breg k orožniku in tam nisem nič zvedel. Od tam sem šel v Bate k ženijskemu stotniku Preisinbgerju ter spet brez uspeha. Nato se podam še na tamkajšnjo brigadno komando št. 13, spet zastonj. Končno se podam v Britof na »Abschnittskomando« (poveljstvo okrožja) in tam me po dolgem čakanju in barantanju za mene pošlje podpolkovnik Heunesch k Ldst. Arb. Abt. 50/5 (Črnovojniški delovni oddelek) v Ravne. Na Rusko k moji četi me ni hotel več poslati. Ob 12h sem se končno oglasil pri poveljniku te enote, gospodu inženirju Francu Avčinu, Slovencu doma iz Ljubljane. Inženir Avčin me je zelo prisrčno sprejel z opombo: »Od Vas sem že dosti dobrega slišal ter sem vesel, da sem Vas dobil k sebi. Upam, da se bova kot dva Slovenca dobro razumela

24. december 1915
Nocoj pred odhodom na naše delo na točki 383 smo dobili božično darilo, in sicer sem jaz dobil: 2 ogrska koledarčka v obliki knjige notic, 50 komadov smotk Palomitas, 80 cigaretov Sport, 50 »Sicherheitsnadeln«, 50 patent gumbov za hlače, eno šivalno garnituro, en pipec, en vžigalnik in dve škatli bonbončkov.

Tudi nocoj je bila razmeroma mirna noč in proti polnoči so vsi topi utihnili. Ker so na »Totenkote« posebno pri vrhu strelski jarki eden od drugega oddaljeni komaj do pet metrov narazen, so nam Italijani sporočili, da želijo nocoj mir in naj pridemo na naše vkope. Ker pa njim nismo zaupali, smo jim primerno pismeno sporočili pod častno besedo, da se njim nič ne zgodi, ako pridejo na okop, ker potem tudi mi isto storimo. Pač je bilo prepovedano iti tako enim kakor drugim v strelske jarke. Dopisovali smo si na ta način, da smo pismo in kamen povezali skupaj ter vrgli čez žično ograjo v strelski jarek. Tako smo sklenili premirje za dve uri, to je točno od 11h do 1h ponoči. O tem smo ustno obvestili svoje obrambno poveljstvo. Štirje podčastniki smo šli k sicer robatemu, pa vendar blagemu gospoda majorju Turudiju iz 22. dalmatinskega polka, ki nam je rekel: »Vrlo dobro, moji junaci, a čuvajte se izdajica Italijana«. Nato smo odšli in sporočili ostalim tovarišem ter vojakom v strelskem jarku na »Totenkote«, da obhajamo točno od 11h do 1h ponoči sveto noč.

Učinek novosti nepopisljiv. Bradati možje so jokali kakor majhni otroci, Lahi so prišli na njihove okope, naši na naše. Eden drugega so pozdravljali in izmenjali božična darila, žalibog smo mi imeli malo Italijanom nuditi. Jaz sem razdelil svoje cigarete Sport in smotke, ker naš duhan je mnogo finejši kakor laški, in vsak kaj, kar je kateri imel. Sicer so Italijani tako vedeli, da trpimo pomanjkanje. Nasprotno so nas Italijani obsipali z raznimi dobrotami, s pomarančami in najfinejšimi bonboni ter razno sladkarijo in sirom, celo s kruhom in pecivom.

Mi smo postavili na naše okope skromna božična drevesca, Italijani pa mogočne smreke z razkošnim kičem; ter smo prepevali »Tiha noč – sveta noč«, in ko smo mi prenehali, so Italijani zapeli v krasno ubranem pevskem zboru. Gotovo ni bilo med nami niti enega, da ne bi pri tej svečanosti imel solznih oči in Italijani so nekateri na glas jokali. Tako so nam v srčnem prijateljstvu minevale minute, v medsebojnem prisrčnem razgovoru in petju nabožnih pesmi z iskreno željo po blaženem miru. Ob 1h smo se razšli vsak na svoj določeni kraj z željo, da bi ta sveta noč ostala mirna, in Bog nas je uslišal, da ni bilo topniških presenečenj do jutra. Ako človek premisli, komu je vendar podoben, da se tako sovražimo, in vendar imajo še vojaki tako globoka čustva za prijateljstvo, zakaj se tisti, ki imajo korist od tega strašnega klanja, sami med seboj ne bojujejo, preostali narod pa naj pustijo pri miru?

Nadaljevanje sledi ...

Če bi zanimiv dnevnik slovenskega vojaka z vseh treh front velike vojne radi prebrali v celoti, ga lahko kupite na spletni strani ZKP RTV Slovenija.

A. S.
Prijavi napako
Komentarji
Dumr
# 06.12.2017 ob 11:19
in vendar imajo še vojaki tako globoka čustva za prijateljstvo, zakaj se tisti, ki imajo korist od tega strašnega klanja, sami med seboj ne bojujejo, preostali narod pa naj pustijo pri miru?

vojna strnjena v par besed :(
Hladilnik
# 06.12.2017 ob 11:44
če bi par politikov in generalov pospravili na vsaki strani, bi bilo vse to prihranjeno...

Spomnim se hecnega dovtipa iz serije Črni Gad ob napovedani novi ofenzivi:
Field Marshal Haig is about to make yet another gargantuan effort to move his drinks cabinet six inches close to Berlin.
pazi_mina
# 06.12.2017 ob 11:23
"in vendar imajo še vojaki tako globoka čustva za prijateljstvo, zakaj se tisti, ki imajo korist od tega strašnega klanja, sami med seboj ne bojujejo, preostali narod pa naj pustijo pri miru?"

tako resnično :(
TV in RA arhiv
O novi knjigi Pa zbogom, junaki... 00:06:02, 16.11.2017
Kdo je bil Franc Ferdinand 00:02:59, 24.10.2017
Stoletje čudeža pri Kobaridu 00:07:48, 24.10.2017
Čudež pri Kobaridu 00:53:10, 24.10.2017
Sto let bitke pri Kobaridu 00:02:04, 24.10.2017
Obletnica bitke pri Kobaridu 00:02:08, 16.07.2017
100-letnica ruske kapelice 00:42:12, 29.07.2016
100-letnica začetka bitke na Somi 00:01:57, 01.07.2016
V Novi gorici predstavili Pot miru 00:01:41, 30.03.2016
Prekmurci in prva svetovna vojna 00:05:03, 11.12.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Soška fronta - Primorska letalca 00:18:27, 03.09.2015
Soška fronta - Džamija 00:15:36, 21.08.2015
Spomin na vojno 00:53:51, 24.07.2015
Soška fronta - Ženske v zaledju 00:18:19, 17.07.2015
Pot domov 00:57:30, 01.07.2015
Muzej na prostem Kolovrat 00:09:29, 26.06.2015