Prva svetovna vojna
(6)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 10 glasov Ocenite to novico!
Razglednica iz časa 1. svet. vojne
Razglednica, ki jo je Filip Jurkovič poslal družini. Foto: Arhiv družine Weixler
Dnevnik Filipa Jurkoviča
Dnevnik Filipa Jurkoviča Foto: Arhiv družine Weixler
Dnevnik Filipa Jurkoviča
Dnevnik Filipa Jurkoviča Foto: Arhiv družine Weixler
Dnevnik Filipa Jurkoviča
Knjižna izdaja Jurkovičevega dnevniškega zapisa je zanimivo branje za vse ljubitelje zgodovine, ki jih zanima čas prve svetovne vojne. Foto: MMC RTV SLO
Most čez Idrijco ob Soči
Most čez Idrijco ob Soči Foto: Arhiv družine Weixler

Dodaj v

Vojni dnevnik: Prenašali bomo nesrečo, samo da ostanemo na svoji zemlji

Izsek iz dnevnika vojaka 1. svetovne vojne: "Pa zbogom, junaki."
25. november 2017 ob 08:55
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Kdor ne živi med tem dobrim ljudstvom, ne more verjeti, kako iskreno ljubi to revno prebivalstvo to trdo grudo. Samo en strah ima - in ta je, da ne bi prišli pod prekletega Laha."

Na MMC-ju smo pridobili in pripravili za knjižno izdajo vojni dnevnik slovenskega vojaka Filipa Jurkoviča iz Gornje Radgone, inženirja, ki je poveljeval moštvu in gradil različne vojaške objekte. V treh letih vojskovanja ga je dolžnost vodila na vse tri fronte, ves čas pa je vestno pisal, kaj se mu dogaja.

Njegovo pot lahko spremljate na interaktivnem zemljevidu, v izsekih iz dnevnika jo bomo objavili tudi s prispevki na MMC-ju.
- 1. del: Ločila sva se z veliko bridkostjo v srcu
- 2. del: Dnevno se pričakuje vojno napoved

Knjižna izdaja dnevnika je naprodaj na spletni strani ZKP RTV Slovenija.


Knjigo bomo predstavili tudi na Knjižnem sejmu v Cankarjevem domu in na valovih 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars.
V soboto, 25. novembra, bodo med 16.30 in 17.30 okoliščine nastanka in vsebino knjige osvetlili vodja Založbe ZKP RTV Slovenija Mojca Menart, avtorjev vnuk Dušan Weixler, zgodovinarka Petra Svoljšak in urednica izdaje Maja Kač.
Pogovoru bo sledila radiofonska predstavitev Vojnega dnevnika v režiji Alena Jelena, v kateri bo odlomke iz dnevnika interpretiral Ivan Lotrič, živo glasbeno refleksijo nanje pa bo prispeval multiinštrumentalist Tomaž Rauch.


23. maj 1915
Po bliskovo se je razširila novica, da so nam vendar prokleti Italijani izdajalski napovedali vojno. Torej so na Dunaju dobro vedeli, da pride s tem izdajalcem do vojne, zato že od začetka februarja delamo v raznih odsekih na obrambi naše slovenske zemlje.
Prva obrambna točka bo na Soči, kakor mi je rekel naš inženir nadporočnik Braun, in poveljstvo je prevzel Hrvat Svetozar Borojević. Ako bo sila, moramo tudi mi naprej na Sočo, a to je nej gotovo, ker se mora obrambna črta brezpogojno temeljito zavarovati.
V gostilni "Podmeja" je bilo zvečer vika in krika zoper Italijane, nekateri so hoteli kar pobegniti, drugi so rekli: "Kadar se mi umaknemo, se bodo tudi oni z nami umaknili." Mi pa smo njim zatrjevali, da bo Lah samo preko naših trupel šel naprej v slovenske kraje, tudi smo civiliste pomirjevali s tem, da smo njim rekli, da imamo nepremagljive utrdbe. S tem smo ljudstvo deloma pomirili. Spal pa je nej nihče celo noč, tudi mi smo bili v polni vojni pripravljenosti, pri tem pa pili v gostilni do jutra. Cesto iz Ajdovščine in Lokev pa smo močno zastražili in straže s telefonom zvezali, v slučaju nevarnosti ponoči, in na Čavnu smo imeli stražo.

22. junij 1915
Smo dobili povelje, da moramo jutri odriniti od tukaj v Lohke - Bate. Strelske jarke in cestne zapore smo po večini zagotovili, ampak povsod manjkajo še žične ograje. Na Velem vrhu pa je prava trdnjava, že hrib je zelo skalovit, povrh pa polno strelskih gnezd in na vrhu postojanke za topove. Za prijatelje narave naravnost očarljiv razgled, posebno proti ubogi Gorici na morje.
Zvečer smo se zbrali častniki in podčastniki v gostilni pri pošti ter uglednejši domačini, da se poslovimo od tega blagega in zvestega slovenskega ljudstva. Oh, kakšna strašna čustva samo pri misli, da bi mogli ti ubogi ljudje bežati s svoje rojstne grude. Kdor ne živi med tem dobrim ljudstvom, ne more verjeti, kako iskreno ljubi to revno prebivalstvo to trdo grudo. Samo en strah ima - in ta je, da ne bi prišli pod prekletega Laha. "Vso nesrečo in najhujši glad bomo z veseljem prenašali, samo da ostanemo na svoji zemlji. Ali Bog se nas usmili, tiste strašne ure, če bi k nam Italijan prišel ter nas od doma pregnal." Tako je rekla krasna in plemenita mila hči gostilničarke "pri Pošti". Vsi smo bili globoko ganjeni nad takim žalostnim govorjenjem, posebno še, ako tako govori mlado in nežno dekle. Seveda smo vsi obljubili, da storimo vse, da se ne bo nikdar posrečilo Lahu ugrabiti naše zemlje. Ah, ti nesrečna vojska, ali si bila potrebna, da povzročaš ubogemu ljudstvo toliko skrbi in žalosti. Opolnoči smo se razšli s trdim sklepom, da branimo to ljubo primorsko zemljo do zadnje kaplje krvi.

20. avgust 1915
Z narednikom Žnuderlom sva šla po novi cesti Humerji–Vrh, komaj prideva skozi hosto pod točko 856 na severni strani na plano v sadonosnik, začnejo Italijani na vso moč streljati s šrapneli s Kambreškega, tako da sva imela pač srečo, da sva zdrava pobegla, ker je v bližini naš 30,5-centimetrski možnar, in sicer pri studencu Vrh ob cesti iz Bat. Včeraj in danes se je toliko streljalo s šrapneli, da nas bodo še pregnali.
Popoldne mi reče g. Laudut, da bomo gotovo mi morali iti na Avče–Jelenik delat nove obrambne črte, ker postaja prva črta ob Soči nevzdržna.
Ob ¾ na 4. pride poročnik Laudut k meni in reče dobesedno: "Vaš gospod nadporočnik Mattoni je danes prišel k meni, ravno ko je padla granata. Ustrašil se je in takoj zbežal domov, prekleta reva. Rekel mi je še, da njemu, g. inženirju Radu, ukazuje, naj pride na delo." Od 4h popoldne so Lahi streljali kakor blazni z granatami in šrapneli po cesti na Mrcinje. V Mrcinjah je udarila med drugim granata v hišo "Mrak", je v prvem nadstropju ležala gospodinja, ki je včeraj porodila sinka in ob postelji je imela mizico ter na njej razne steklenice. Novorojenček pa je bil pri materi v postelji. Omenjena granata je udarila skozi streho v gospodinjino sobo in razbila mizico poleg postelje, udarila skoz strop v pritličje, k sreči ven pri vratih in tam eksplodirala, ne da bi povzročila večjo škodo. Gospodinja in otročiček pa sta ostala zdrava. Je to slučaj ali prst božji?

Nadaljevanje sledi ...

Če bi zanimiv dnevnik slovenskega vojaka z vseh treh front velike vojne radi prebrali v celoti, ga lahko kupite na spletni strani ZKP RTV Slovenija.

A. S.
Prijavi napako
Komentarji
Miham
# 25.11.2017 ob 10:10
zdaj pa nam ni vec mar, kam gre nasa drzava

ali bo sploh se nasa?
Highland
# 25.11.2017 ob 15:46
"Kdor ne živi med tem dobrim ljudstvom, ne more verjeti, kako iskreno ljubi to revno prebivalstvo to trdo grudo. Samo en strah ima - in ta je, da ne bi prišli pod prekletega Laha."
Kako prekleto res! Zal se je to uresnicilo. Primorci so to obcutili na lastni kozi se prevec...
torcida_ce
# 26.11.2017 ob 11:18
Sramota da Slovenija ni sposobna posneti enega resnega vojnega spektakla o naših herojih, ki so branili Slovenijo na Soči!
HABSBURG HOCH!
keka77
# 25.11.2017 ob 20:26
Takrat vsaj ni bilo “levih in desnih” ampak vsi skupaj za svojo zemljo!!
Binder Dandet
# 25.11.2017 ob 14:28
"Vojni dnevnik: Prenašali bomo nesrečo, samo da ostanemo na svoji zemlji"

Cudna odlocitev urednistva mmc, da si je dovolilo zgornji naslov. Ce ne bi bolje poznal uredniskih odlocitev tu gor, bi si mislil, da je vztrajanje na svoji zemlji za vsako ceno vrlina.
Ramus
# 25.11.2017 ob 09:20
sreči ven pri vratih in tam eksplodirala, ne da bi povzročila večjo škodo. Gospodinja in otročiček pa sta ostala zdrava. Je to slučaj ali prst božji?

Predvsem sreča v poplavi neumnosti, ki jih je prinesel socialni darvinizem, kot je bila med drugim tudi prva svetovna vojna,.... morda pa tudi Gospodov prst ;)
TV in RA arhiv
O novi knjigi Pa zbogom, junaki... 00:06:02, 16.11.2017
Kdo je bil Franc Ferdinand 00:02:59, 24.10.2017
Stoletje čudeža pri Kobaridu 00:07:48, 24.10.2017
Čudež pri Kobaridu 00:53:10, 24.10.2017
Sto let bitke pri Kobaridu 00:02:04, 24.10.2017
Obletnica bitke pri Kobaridu 00:02:08, 16.07.2017
100-letnica ruske kapelice 00:42:12, 29.07.2016
100-letnica začetka bitke na Somi 00:01:57, 01.07.2016
V Novi gorici predstavili Pot miru 00:01:41, 30.03.2016
Prekmurci in prva svetovna vojna 00:05:03, 11.12.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Soška fronta - Primorska letalca 00:18:27, 03.09.2015
Soška fronta - Džamija 00:15:36, 21.08.2015
Spomin na vojno 00:53:51, 24.07.2015
Soška fronta - Ženske v zaledju 00:18:19, 17.07.2015
Pot domov 00:57:30, 01.07.2015
Muzej na prostem Kolovrat 00:09:29, 26.06.2015