Prva svetovna vojna
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 13 glasov Ocenite to novico!
Jurkovič je vestno zapisoval, kaj je se mu je med služenjem vojske dogajalo. Foto: Osebni arhiv družine Weixler
Pogled na pokrajino. Foto: Osebni arhiv družine Weixler
Razglednica, poslana iz bojišč 1. svetvone vojne. Jurkovič jih zelo pogosto pisal svojih družini in ohranilo se jih je za dva albuma. Foto: Osebni arhiv družine Weixler
Jurkovič z nekaterimi soborci. Foto: Osebni arhiv družine Weixler
VIDEO
V fokusu: 100 let 1. svet...
VIDEO
Zgodovinski spomin na sve...

Dodaj v

Vojni dnevnik: Strašne številke so zgovorna in žalostna priča našega trpljenja

Izsek iz dnevnika vojaka 1. svetovne vojne: "Pa zbogom, junaki."
18. januar 2018 ob 06:28
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Odpeljali smo se na Babicze in smo prišli tja ob poldne s 107 možmi. Tako smo izgubili od 6. januarja 1917 do danes 111 mož, to je strašno število izgube za dobre tri mesece. In vendar ni žive duše, ki bi preiskala, ali so te izgube upravičene."

Na MMC-ju smo pridobili in pripravili za knjižno izdajo vojni dnevnik slovenskega vojaka Filipa Jurkoviča iz Gornje Radgone, inženirja, ki je poveljeval moštvu in gradil različne vojaške objekte. V treh letih vojskovanja v prvi svetovni vojni ga je dolžnost vodila na vse tri fronte, ves čas pa je vestno pisal, kaj se mu dogaja.

Njegovo pot lahko spremljate na interaktivnem zemljevidu, v izsekih iz dnevnika jo bomo objavili tudi s prispevki na MMC-ju.
- 1. del: Ločila sva se z veliko bridkostjo v srcu
- 2. del: Dnevno se pričakuje vojno napoved
- 3. del: Prenašali bomo nesrečo, samo da ostanemo na svoji zemlji
-
4. del: Kosci bomb so podobni ostri žagi
- 5. del: Strašni napad na nož
- 6. del: Bradati možje so jokali kakor majhni otroci
- 7. del: Ne slišiš več žalovanja svojih najdražjih

- 8. del: Huda omotica napada, jesti ne morejo
- 9. del: Krompir v oblicah brez soli, kruha pa nič že tri dni

- 10. del: Tisoči so to nesramno lahkoživost plačali s svojim življenjem
-
11. del: Bodite srečnejše, kakor smo mi "kulturni in civilizirani" ljudje
-
12. del: Mrzli veter brije, kakor bi kožo vlekel z obraza
-
13. del: Bliskovito se je razširila novica, da je cesar Franc Jožef umrl
- 14. del: Vse naj pogine, samo da nekaj parazitov brezsrčno živi
-
15. del: Ni človeka, da bi zajezil to nevarno razdirajoče delovanje?
- 16. del: Ne sliši se drugega tukaj govoriti, kakor o ruski revoluciji
-
17. del: Kakšen pekel smo si pripravili kot »izobraženi« domišljavci

Knjižna izdaja dnevnika je na prodaj na spletni strani ZKP RTV Slovenija.

.

21. april 1917
Danes popoldne je bilo polno »Fesselbalonov« (izvidniški zračni balon) v zraku, naših in ruskih, vendar topniškega boja ni bilo do sedaj. Pač pa so včeraj ob peti uri popoldne Rusi na Kremasz, na naš novi kolodvor, ustrelili 15 plinskih granat, a smo imeli samo enega lahko zastrupljenega moža. Naša sreča je bila, da je pihal močan zahodni veter, drugače bi bil lahko cel naš oddelek zastrupljen. Za plinske maske sem že večkrat opozoril našega Kohna, pa on se za moštvo nič ne briga, mogoče se bode sedaj, ko imamo enega moža zastrupljenega. Vse druge čete so s plinskimi maskami preskrbljene, edino mi ne. Na Kremasz še do danes ni bilo Kohna, samo doma leži in žre kakor hrošč na hrastu.

Ob pol četrti uri popoldne pride na Kremasz poročnik Schächter iz železniškega oddelka in mi naroči, da mora biti novi kolodvor tukaj jutri gotov za pokladanje železnega tira. Jaz Schächterju rečem, da jutri še ni mogoče vsega tega dela dovršiti, za to je čas prekratek. Ljudje so stari, izmučeni in lačni ter ne morejo tako delati, kolikor Vi od njih zahtevate. Schächter odgovori: »Jutri mora biti to delo končano in še pojutrišnjem mora vlak odpeljati. Pri vojski pomeni "morati" - da morajo ljudje zelo fejst delati in to delo končati. Vi, delovodja, na prvem mestu je vojska – potem dolgo nič, potem pa civilna sodrga [tukaj je mislil moje Bosance].« Jaz odgovorim: »Gospod poročnik, tudi "morati" ima svoje meje, in nisem še slišal, da je mati prvo vojaka rodila. Slišal pa sem, da je rodila govedo in iz tistega goveda je postal vojak.« Schächter srdito odgovori: »Vi en drek razumete.« Jaz odgovorim: »Gospod poročnik, dovolj, da vidim, da je vaš pogled na zadevo zelo klavrn

Nato se jaz obrnem in odstranim, ker s takimi mlečnozobneži se ne bom prerekal, mož ima okoli 19, 20 let.

25. april 1917
Ob 10h smo se odpeljali na Babicze in smo prišli tja ob poldne s 107 možmi. Tako smo izgubili od 6. januarja 1917 do danes 111 mož, to je strašno število izgube za dobre tri mesece. In vendar ni žive duše, ki bi preiskala, ali so te izgube upravičene ali ne ter po čigavi krivdi. Na italijanskem bojišču, kjer smo morali delati v najhujšem topniškem ognju, smo imeli zelo malo izgub v primeri s tukaj v Rusiji, po krivdi razuzdanih in zanikrnih oficirjev. So pač te strašne številke dovolj zgovorna in živa, pa žalostna priča našega trpljenja.

Jaz in Kohn imava tukaj skupaj v eni hiši stanovanje in pisarno, ker ni več prostora. Moštvo pa stanuje v hiši številka 54 in 58. Stanovanje je dovolj lepo in suho, moštvo spi po tleh na slami v sobah in midva s Kohnom sva dobila od gospodarja vsak svojo posteljo za spati. V hiši stanuje stara gospodinja s sinom in hčerjo, že oba tudi precej v letih.

26. april 1917
Danes smo še službe prosti, to je polovico moštva je že začela delati in druga polovica gre jutri na delo gradit nove poljske železnice Babiczy–Kruchiniczy v dolžini 4,8 kilometra. Na tej progi imamo do 10 metrov globoke zareze narediti čez dva hriba. Od časa, ko je Mattoni odšel v bolnišnico, ljudje še niso imeli niti pol dne prosto ob nedeljah, da bi se zamogli malo očistiti, pokrpati in umiti. Dnevno delamo 12 ur in še po štiri do pet kilometrov hoda povrh na delo in z dela. Kakor je vojska vihrava, takšno imamo tudi vreme.

Ledeno mrzli sever s snegom brije, da je vsa zemlja pomrznila. Opoldne je bilo malo solnca in zvečer, kakor na povelje, je veter in sneg prenehal. Jaz mislim, da to skrajno nestanovitno vreme nastane tukaj vsled pomanjkanja gozdov, ker je sama planjava z majhnimi hribčki, kamor ti pogleda oko, in ne boš nikjer gozda opazil, saj večjega ni. Pšenica, kolikor je zimina, je še čisto v zemlji in sploh še ne kaže rasti, kakršne smo ob tem času navajeni po naših krajih. Zemlja je tudi tukaj malo obdelana. V tej vasi je neverjetno mnogo otrok pri vsaki hiši in po en starček ali starka doma s temi sirotami. V celi vasi imajo domačini samo dva konja in ta gresta od hiše do hiše ter si na ta način pomagajo malo zemljo obdelati. Tem revežem zelo primanjkuje tudi delavskih moči.

V hiši, kjer stanujem jaz, je 75-letna stara ženica s sinom in hčerjo ter z dvema majhnima otrokoma – in ne morem dognati, čigavi so ti otroci. Domačini so jako redkobesedni in boječi ter se ne upajo na glas med seboj govoriti. Stara ženica silno mnogo moli pozno v noč in zjutraj že na vse zgodaj ter še podnevi ob vsaki priliki. Do sedaj še nisem našel sličnega slučaja – srečna starka, da najde v tej goreči molitvi tolažbo.

Ti resni ljudje so neverjetno neuki, skoraj nobeden ne pozna na uro, ako mu jo pokažeš. In celo sem našel starčke tukaj, ki niso vedeli, zakaj je ura in so jo pri meni prvikrat videli v življenju. Ne znajo nič čitati, tudi ne pisati, edino, kar znajo, je moliti ter so brezpogojno globoko verni. Oropani so vsega: delovne obleke, brez vsake živine, edino kravo imajo, ki pa jo je dalo naše vojno poveljstvo za otroke, da imajo skupno porabo mleka.

Nadaljevanje sledi ...

Če bi zanimiv dnevnik slovenskega vojaka z vseh treh front velike vojne radi prebrali v celoti, ga lahko kupite na spletni strani ZKP RTV Slovenija.

A. S.
Prijavi napako
Komentarji
moonylink
# 18.01.2018 ob 10:11
eni pa grozno osebno jemljete vse skupaj, vzemite zadevo za kar je; zanimivo, doziveto zgodovinsko pricanje in se vsaj tu nehajte pritozevati in fantazirati
Šatan
# 18.01.2018 ob 07:04
Uf, napisati, da je to sila zanimivo branje, je v tem primeru rahlo neumestno zaradi tematike same. Po drugi strani pa je nekaj podobnega pisal moj ded (dnevnik namreč), ampak o čisto drugih stvareh (vsakdanjik, vreme itd.). No, tam pa je zanimivo prebrati npr., kako huda zima je bila pred zdaj že več kot osemdesetimi leti :)
tupamaross
# 18.01.2018 ob 11:12
Love2xh8,
zgodovina res pravi, da je precej Srbskih vojakov pomrlo na
poti čez Albanijo in še nekaj na Krfu, vendar so dokaj veliko
pomagali pri dokončni zmagi in osvoboditvi Srbije,Slovenije,
BiH in Hrvaške.

To, da smo se mi in Hrvatje ponovno vrnili tam, kjer smo
nekoč bili,se bo šele pokazalo,ali smo ravnali prav ali pa ne.

Kje kaj jemljem?
Primer Slovencev v Avstriji. Ni dolgo tega, ko nas je tam bilo
okrog 250 tisoč, danes nas je pa še okrog 12 tisoč. Torej,
jemljem tudi to za primerjavo.
tupamaross
# 18.01.2018 ob 10:46
Spoštovani Lupo,
meni se bolj zdi, da si Ti tisto, kar pripisuješ Brovtu in Žigonu.
tupamaross
# 18.01.2018 ob 10:00
Moj deda je opisal čas, ko so Srbijo napadle Avstro ogrska
in Nemčija skupaj in se je kompletna Srbska vojska, med
katero je bilo precej Slovencev,morala umakniti čez Albanijo
na otok Krf (Korfu), Grčija in celotno Srbijo prepustiti Nemcem
in Avstro ogrski.

Tako so Avstro ogrska in Nemška vojska skupaj zasedli
celotno Srbijo in po poznejši preiskavi "Društva narodov"
pobili 250 tisoč otrok, žensk in ostarelih, ker praktično ni
bilo mlajšega Srba od 50 let, ki ne bi bil v Srbski vojski.
Nekako se je resnično ponovilo Kosovo, ko po bitki na
Kosovu praktično v Srbiji ni bilo starejšega od 15 let in
mlajšega od 50 let.

Vsi ti zgodovinski podatki se nahajajo v muzeju v Parizu
in so dostopni javnosti. V nekem obledelem poročilu
stoji, je na tisoče otrok, žensk in ostarelih Srbov ležalo
ob makadamskih cestah, kamor so jih vlekli iz bližnjih
hiš in jih tam morili.
Jon Sneg
# 19.01.2018 ob 08:55
zgodovina res pravi, da je precej Srbskih vojakov pomrlo na
poti čez Albanijo in še nekaj na Krfu, vendar so dokaj veliko
pomagali pri dokončni zmagi in osvoboditvi Srbije,Slovenije,
BiH in Hrvaške.


Tu ima tupamaross prav,... Vsaj za Slovenijo so znana dejstva in sicer:

-Maister je vključil v svoje enote bivše srbske vojne ujetnike, ki so se znašli v Mariboru ob prevratu in tudi z njimi zasedel Šentilj in druge kraje ob Muri. S tem je dokazoval, da zasedajo te kraje Antantne sile.

-Major Švabić je z enoto vračajočih se srbskih vojnih ujetnikov pregnal Italijane iz Vrhnike in Logatca, ko so le-ti že zasedali z Londonskim sporazumom obljubljeno jim slovensko ozemlje. Spet je nastopil v vlogi antantnih sil.

No, v drugačni luči naj bi se (v kolikor ni propaganda) srbski vojaki pokazali ob pomladanski ofenzivi 1919 leta na Koroškem, ko naj bi se nekateri oddelki obnašali kot da so okupatorji (ropanja, šikaniranja ipd.).

Sicer pa se je v prvi vojni na srbski strani borilo kar nekaj Slovencev, obstajajo pričevanja. Tudi v Ljubljani je spomenik jugoslovanskim prostovoljcem v balkanskih vojnah in v veliki vojni.
love2xlr8
# 18.01.2018 ob 10:55
tupamaross:
res ne vem kje to pobiraš, takšnih izmišljotin še nisem slišal. Verjetno si bral kakšen zgodovinski roman. Ker pri romanih je značilno, da avtorji umeščajo fiktivne stvari v realen čas in prostor.
tupamaross
# 18.01.2018 ob 10:39
Žigon in Brovt... sta izdala Slovenijo?

To jaz in Ti, spoštovani Lupo, ne veva, To bo zgodovina
natančno opredelila.
henodarling
# 18.01.2018 ob 15:06
Nekateri očitno nimate dovolj hrane z vestmi o vsakdanjih grozah in trpljenju, potrebujete še 100 tiste 100 let stare.
tupamaross
# 18.01.2018 ob 10:28
Nikjer nisem napisal, da je "hrabra." To si napisal Ti. Vendar,
da se niso umaknili pred 50 krat močnejšim sovražnikom,vsi
do zadnjega bi bili pobiti. Akupaj z Angleži, Francozi in Rusi so
se kot zmagovalci vrnili v svojo državo. Največ jih je padlo na
Solunski fronti, kar tudi lahko vidiš v Solunu in Atenah, kjer so
jih Grki imeli za največje heroje, med katerimi je bilo precej
Slovencev.

Nekaj podobnega melodiji !Marš na Drino," je pred koncem
Prve svetovne vojne in po vojni, po vsej Evropi bilo slišati po
radiju pesem:

"...tamo daleko, daleko od mora,
tamo je moja zemlja, taom je Srbija...!"

Eden od vojakov je to zapisal in zapel, spremljal pa ga je
vojak z orglicami. Počasi so tudi drugi začeli peti in se je
to razširilo po vsej Evropi, kot "marš na Drini," vendar so
določeni vojaki namesto Srbija, začeli izgovarjati ime svoje
države, če se je rimalo.
love2xlr8
# 18.01.2018 ob 10:58
So pa narejene študije, da je umik na Krf zahteval več življenj, kot bi jih srbska obramba.

sem šele sedaj videl, da ti je to povedal tvoj deda, no tvoj deda verjetno ni veliko vedel o zgodovini.
tupamaross
# 18.01.2018 ob 10:05
Dobro je, da se o tem piše. Nikoli nisem bil srbofil ali rusofil,
če ravno je to dostikrat iz mojih člankov razbrati.

Moj osnovni namen je, da se Srbe in Ruse pusti pri miru in
se v njih ne dregne,ker zelo dvomim,da bodo komurkoli še
tretjič v zgodovini oprostili za vse tisti, akr so preživeli v Prvi
svetovni vojni pa tudi v zadnji vojni na Balkanu.
tupamaross
# 18.01.2018 ob 10:20
Krajše pojasnilo.

Ko je Avstro ogrska brez Nemcev napadla Srbijo
in tam bila potolčena do nog, je precejšnje število
Slovencev prebegnilo na stran Srbov in se tam
borilo vse do konca Prve svetovne vojne. Mnogi so
v Srbiji ostali in si tam ustvarili družine, drugi pa so
se vrnili domov.

Enako se je zgodilo leta 1991, ko je dokaj veliko
število znanih Slovencev ostalo v Beogradu in v
drugih krajih v Srbiji in jih je sedaj na srbskih
področjih približno toliko, kot je Srbov pri nas.

Med najbolj znanimi Slovenci so bili Stevo Žigon,
Stane Brovet, Novak Novak, čigar korenine so iz
Prve svetovne vojne in drugi.

V Republiki Srbski so cele vasi, v katerih živijo
Slovenci in so najbolj priden narod. Imajo čudovite
sadovnjake, obdelane njive, lepe konje..., Najbolj
znana vas Slovencev, je pri Laktaših, ki je v Lijevče
polju. Še drugih Slovenskih vasi je tam okrog, ki pa
niso ob tako prometni cesti in se jih ne izpostavlja.

Vse to je nastalo pri teh vojnih previranjih.
Lupo
# 18.01.2018 ob 10:32
"srbska" ne obstaja in v BiH so se Slovenci naseljevali v času AvstroOgrske!

Žigon in Brovet sta izdala Slovenijo.
Lupo
# 18.01.2018 ob 10:18
@tupamaros
hrabra vojska branila srbijo na Krfu
henodarling
# 18.01.2018 ob 09:59
Menim, da bi pa lahko že nehali s tem "obujanjem" vojnih grozot...
Kako dolgo še???
In komu jem to v "opomin"? Nam bralcem MMC-ja?
TV in RA arhiv
Spomin na konec 1. svetovne vojne 00:02:07, 19.05.2018
Pandemije: Smrtonosna španka 00:28:16, 08.03.2018
Prevratno leto 1918 01:15:18, 18.01.2018
O novi knjigi Pa zbogom, junaki... 00:06:02, 16.11.2017
Kdo je bil Franc Ferdinand 00:02:59, 24.10.2017
Stoletje čudeža pri Kobaridu 00:07:48, 24.10.2017
Čudež pri Kobaridu 00:53:10, 24.10.2017
Sto let bitke pri Kobaridu 00:02:04, 24.10.2017
Obletnica bitke pri Kobaridu 00:02:08, 16.07.2017
100-letnica ruske kapelice 00:42:12, 29.07.2016
100-letnica začetka bitke na Somi 00:01:57, 01.07.2016
V Novi gorici predstavili Pot miru 00:01:41, 30.03.2016
Prekmurci in prva svetovna vojna 00:05:03, 11.12.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Soška fronta - Primorska letalca 00:18:27, 03.09.2015
Soška fronta - Džamija 00:15:36, 21.08.2015
Izbor