Prva svetovna vojna
(8)

Poudarki

  • Razstava v NUK-u bo na ogled do 10. januarja 2015
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.9 od 26 glasov Ocenite to novico!
Hinko Smrekar
Sporočilo Franu Veselu o izpustu iz vojske. Foto: Arhiv NUK
       H. S.jeva fantazija ni potrebovala realnosti, saj je že pred vpoklicem k vojakom izdelal po naročilu Katoliške bukvarne v Ljubljani vojne risbe tako grozovitega značaja, da so naročitelji prebledevali od strahu, češ da vojna vendarle ne more biti tako strašna.       
 Odlomek iz Hinko Smrekar - črnovojnik
Hinko Smrekar
Hinko Smrekar v vojaški suknji. Foto: Arhiv NUK
Hinko Smrekar
Čeprav neusmiljenosti vojaškega ustroja ni mogel prenašati, ga je pozneje znal upodobiti s humorne plati. Foto: Arhiv NUK
       Obiskal nas je vojni kruh in druge nadloge. Oblastniki so dajali malo (razen naredb in odredb), zahtevali nezmerno. Suhi bajer je pil kri neškodljivih državljanov po zaslugi degeneriranih vojaških sadistov. (Škodljivi so bili vsi na vladi). Vernim častilncem boga kapitala so rastle blagajne, trebuh in prevzetnost.       
 Odlomek iz Hinko Smrekar - črnovojnik
Hinko Smrekar
Hinko Smrekar je postal univerzalni simbol usode malega človeka v boju proti represivnim militarizmom, ki zahteva brezpogojno podreditev imperialističnega državnega sistema. Foto: Arhiv NUK
Hinko Smrekar
Razglednica prijatelju Hinku Smrekarju. Foto: Arhiv NUK
       Na prvem prebiranju črnovojnikov so dali izvedenci H. S.ju obvezno dovoljenje za ubijanje takozvanih - "sovražnikov." ... H. S. je prisegel in sklenil, da hoče dosledno varovati svojo jugoslovansko čast. Za vpoklic k vojakom se je temeljito pripravljal s 6 tedenskim stradanjem, s pretiranimi "užitki", s trdim delom in s krepkim preklinjanjem vlačuge Avstrije.       
 Odlomek iz Hinko Smrekar - črnovojnik
Ivan Cankar

Dodaj v

Zaigrana blaznost Hinka Smrekarja in druge usode iz prve svetovne vojne

V NUK-u odpirajo razstavo s pričevanji iz prve svetovne vojne
9. oktober 2014 ob 06:07
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Kdor je spregovoril za Avstrijo, je bil sumljiv, kdor je zinil zoper Avstrijo, je bil sumljivejši, kdor je molčal, je bil najsumljivejši. Skratka, človek še sam sebi ni zaupal, da se nenadoma sam ne ovadi."

Tako je ilustrator in slikar Hinko Smrekar duhovito opisal zlovešč in paranoičen čas ovaduštva v času prve svetovne vojne, ki je tudi njega pahnil za rešetke Ljubljanskega gradu. Podobno, kot se je leto prej pripetilo njegovemu prijatelju Ivanu Cankarju, so ga 1915 na podlagi anonimne ovadbe aretirali kot srbofila in vpoklicali v vojaško služenje. Kot je zapisal v knjigi Hinko Smrekar - črnovojnik, je za zapahi na Ljubljanskem gradu (ta je v času vojne služil najprej kot zapor za politično "sumljive", pozneje pa kot karantenska postaja za vojne ujetnike), štiri dni "bolhe dresiral". "Laške uši se ga kot zakrknjenega Jugoslovana niso upale lotiti. Poslušal je godbo ruskih lopat, ki so jih ujetniki - Italijani na dvorišču natikali, in blazno tuljenje laških ranjencev, ki so jih baje brez narkoze operirali."

To je še en zgovoren in pretresljiv zapis iz knjižnega dela Hinko Smrekar – črnovojnik (besedilo je kakopak pospremil z risbami), v katerem je umetnik po vojni s prepoznavno satirično noto ujel spomin na dogajanje v času velike vojne, lastno usodo in zgodbe znanih sojetnikov, kot sta bila denimo Cankar in Levstik.

Tudi v NUK-u se spominjajo prve svetovne vojne

Smrekarjeva je le ena izmed zgodb, ki jo v Narodni in univerzitetni knjižnici osvetljujejo na razstavi, posvečeni prvi svetovni vojni. Številni dogodki in zapisi, pripravljeni ob zaznamovanju stoletnice začetka te velike morije, so že večkrat dokazali silno moč zapisanih spominov, ki nam približajo drobne, v celotni sliki tako velikega spopada hitro spregledane usode, in tudi v NUK-u so posegli prav po teh. Navsezadnje so takšnih dragocenih spominov njihove zbirke polne. Da bi obiskovalci v celoti začutili, s kakšno silo je svetovna vojna zarezala v življenja posameznikov na naših tleh, so v svojem arhivu poiskali tako zapise znanih oseb, kakršna sta bila Smrekar in Cankar, kot tudi časopisne članke, pesmi in drugo gradivo, ki spomni na težka leta množice neznanih oseb.

Tudi naslov za razstavo - odprli jo bodo danes ob 19.00 - so našli v svojih zbirkah, natančneje v Gregorčičevi pesmi. Pod naslovom Vihar sovražen svet pretresa so tako med drugim zbrali spomine avstrijskega generala Alfreda Krausa in italijanskega maršala Luigija Cadorna, pa tudi besede, ki povedo, kako je internacijo doživljal Ivan Hribar. Prebrati je mogoče, kako se je Pavel Golia znašel v ruskem ujetništvu in nato postal prostovoljec ter se boril na strani Srbije, katere pesmi so vojaki prepevali ob odhodu na soško fronto, kako so prek časopisnih oglasov iskali razseljene družine in doživetja beguncev.

Obiskovalci lahko preberejo tedanje zapise v časopisju - od atentata do vojne napovedi, kaj piše na razglednicah, pa tudi različna pričevanja. "Kakor strela z jasnega me je zadela vest. Vojna je. To se je zgodilo v nedeljo, 28. julija 1914. Vsi ljudje so bili naenkrat kot brez glave. Možje vojaki so si dajali med seboj korajžo. V dveh dneh pojdemo, največ v enem mesecu bomo spet doma," je v svojih spominih zapisal Anton Grahek.

Smrekarjev poskus, da na "najbolj praktičen način" zblazni
Začetni optimizem vojakov, ki se niso zavedali (ali pa si zgolj niso upali priznati), kaj jih čaka na bojišču, nas stoletje pozneje še bolj pretrese. Če se vrnemo k Hinku Smrekarju, njegova "fantazija ni potrebovala realnosti, saj je že pred vpoklicem k vojakom izdelal po naročilu Katoliške bukvarne v Ljubljani vojne risbe tako grozovitega značaja, da so naročitelji prebledevali od strahu, češ da vojna vendarle ne more biti tako strašna." Tudi zato je skušal na "najbolj praktičen način zblazneti", da bi se le izognil odhodu na fronto.

Pravzaprav je bila njegova zgodba sorodna usodi številnih slovenskih intelektualcev in umetnikov v času prve svetovne vojne. Po internaciji v Ljubljani so ga odpeljali v več taborišč v Avstriji, zatem pa v vojašnico v Judenburgu. Iz tistega časa se je ohranila fotografija, ki jo je v svoj objektiv ujel Fran Vesel - prijatelja je fotografiral v uniformi s puško v roki. Vendar rokovanje z orožjem je bilo humanistično naravnanemu Smrekarju tuje, zato se kot vojak ni izkazal in kmalu začel hliniti norost. "Izmed od zdravnika ponudenih bolezni si je izbral najsimpatičnejše in je zapisnikarju diktiral svojo popolno nezmožnost za vsako vojaško službo," je pisal o sebi.

Aprila 1916 so ga po dolgotrajnih in mučnih preiskavah kot popolnoma nesposobnega le odpustili iz vojske. Vendar Smrekarja vojni udarec vseeno ni zaobšel. Trpljenje v psihiatričnih zavodih je pustilo neizbrisne sledi, zaradi španske gripe in pomanjkanja pa je po vojni resneje živčno zbolel. Živel je med psihiatrijo in pokopališčem oziroma - kot je sam zapisal - z "eno nogo v Studencu, z drugo pa na Sv. Krištofu". V letih 1920 in 1921 se je poskušal ozdraviti v sanatoriju pri Gradcu, njegovo zdravljenje pa je do okrevanja trajalo nekaj let.

Avtor t. i. slovanskega taroka
Pred vojno je Hinko Smrekar risal vinjete in miniature za različne revije, dejaven je bil na področju umetniške satire. Bil je avtor prvega na slovenskih tleh izdanega taroka, ki ga je opremil z motivi iz slovanskega ljudskega življenja. Tarok so natisnili med letoma 1910 in 1912, med vojno pa ga je zaradi napetega političnega vzdušja policija zaplenila in prepovedala. Malo pred koncem vojne je dobil naročilo, ki si ga je dolgo želel - ilustracije Levstikovega Martina Krpana za Novo založbo.

Simbol usode malega človeka
Sicer so na grozote, uničenje in nesmiselnost vojne umetniki opozarjali že stoletja prej - bili so redki, zato pa v svojih likovnih obsodbah toliko ostrejši (spomnimo se Jacquesa Callota ali pa Goye) -, vendar je šele s prvo svetovno vojno ta kritika umetnikov postala splošna in razširjena. Razumljivo, razsežnost vojne je pomenila, da je kruto realnost jarkov na svoji koži izkusil marsikateri slikar, pesnik in pisatelj. Med slovenskimi ustvarjalci je bil v takih kritikah šaljivo oster prav Hinko Smrekar, ki je v svojih podobah in zapisih obsojal vojno, opozarjal na njen nesmisel in razgalil brutalnost avtoritarnega vojaškega sistema. S svojim begom v zaigrano blaznost pa postal "simbol usode malega človeka v spopadu z represivnim militarizmom". Žal je v drugem velikem svetovnem spopadu sam postal del tragike in nesmisla, na katerega je opozarjal. Na prvi oktobrski dan leta 1942 so ga po brutalnem zaslišanju v Gramozni jami ustrelili fašisti. Če je pogreb minil brez prisotnosti znancev, pa je bil drugi dan Smrekarjev grob ves pokrit s cvetjem. Vendar to je že obdobje, ki ga bo na svojih slikah obsojala nova generacija umetnikov.

Razstava o času prve svetovne vojne bo v NUK-u odprta do 10. januarja 2015. Postavitev so pripravili Helena Janežič, Alenka Bagarič, Irena Eiselt, Veronika Potočnik, Marijan Rupert in Renata Šolar, namesto kataloga pa jo domiselno spremlja časopis VIHAR sovražen svet pretresa.

Maja Kač
Prijavi napako
Komentarji
Hanibal
# 09.10.2014 ob 16:33
Zelo zanimivo
ishgilliath
# 09.10.2014 ob 13:01
opusdei
Fašisti so ga dobili s prepovedanim uporniškim časopisom, ga zaslišali in ker ni hotel sodelovat je bil ustreljen.
"Tardeče" pa vidiš tu samo ti....
kenda
# 09.10.2014 ob 06:47
Tako se je 20. stoletje poigralo z življenjem intelektualca. Nikoli več vojne!
Hanibal
# 09.10.2014 ob 16:31


Toliko o rdeči izdaji...
opusdei
# 09.10.2014 ob 14:18
Poznam usodo Hinka Smrekarja,nč se bat.Ponavad se tabeli takoj oglasijo in vsiljujejo svojo razlago(ki je seveda edina zveličavna) o zaroti tardečih.Kot pri Tomšiču,Šercerju,...Istočasno so pa njihovi nedolžni kot ovčice.
Bruno Lokar
# 10.10.2014 ob 12:40
Tudi eldeesovec dr. Janez Drnovšek se je izognil služenju vojaškega roka v JLA ... in postal je njen vrhovni poveljnik.
Mikavno!
opusdei
# 09.10.2014 ob 12:37
A njega so tud tardeči ovadili italijanom?
KimJanJanša
# 09.10.2014 ob 09:52
ironija očitno ne počiva, kaže, da se bomo kmalu zopet borili v nemških vrstah proti slovanom
TV in RA arhiv
Spomin na konec 1. svetovne vojne 00:02:07, 19.05.2018
Pandemije: Smrtonosna španka 00:28:16, 08.03.2018
Prevratno leto 1918 01:15:18, 18.01.2018
O novi knjigi Pa zbogom, junaki... 00:06:02, 16.11.2017
Kdo je bil Franc Ferdinand 00:02:59, 24.10.2017
Stoletje čudeža pri Kobaridu 00:07:48, 24.10.2017
Čudež pri Kobaridu 00:53:10, 24.10.2017
Sto let bitke pri Kobaridu 00:02:04, 24.10.2017
Obletnica bitke pri Kobaridu 00:02:08, 16.07.2017
100-letnica ruske kapelice 00:42:12, 29.07.2016
100-letnica začetka bitke na Somi 00:01:57, 01.07.2016
V Novi gorici predstavili Pot miru 00:01:41, 30.03.2016
Prekmurci in prva svetovna vojna 00:05:03, 11.12.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Soška fronta - Primorska letalca 00:18:27, 03.09.2015
Izbor