Prva svetovna vojna
(2)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 7 glasov Ocenite to novico!
Pot domov
Predmeti, ki jih je Josip Košir prinesel iz ujetništva: izrezljana lesena žlica, lesena tobačnica z vrečko iz blaga, beležnica in ruska slovnica. Denarnico z napisom »Škofjaloka 1902« je nosil s seboj od začetka vojne. (Hrani Uroš Košir) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Pot domov
Risba z označeno potjo iz knjige spominov Martina Muca, ki so izšli v dveh delih pri Vodnikovi založbi v Ljubljani v letih 1933 in 1934. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Pot domov
Baraka v taborišču Strnišče pri Ptuju (Slovenski šolski muzej) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Pot domov
Anton Grahek, odlikovan s srebrno medaljo za hrabrost 1. stopnje, Južna Tirolska 1918. (Hrani Anton Grahek ml.) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Pot domov
Domača hiša družine Grahek. (Hrani Anton Grahek ml.) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Pot domov
Anton Grahek po sledeh nekdanjega južnotirolskega bojišča, 1932. (Hrani Anton Grahek ml.) Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Dodaj v

Zgodbe o vračanju iz velike vojne 1914-1918

Ob razstavi Pot domov v Muzeju novejše zgodovine
8. november 2015 ob 17:13,
zadnji poseg: 8. november 2015 ob 18:30
Ljubljana - MMC RTV SLO

Na razstavi Pot domov, ki jo je Muzej novejše zgodovine Slovenije pripravil ob stoletnici začetka bojev ob reki Soči in sedemdeseti obletnici konca druge svetovne vojne, z izbranimi predmeti predstavi štiri zgodbe o vrnitvi civilistov in vojakov iz ujetništva, begunstva in bojišč prve svetovne vojne.

Vojna se je končala novembra 1918, a številni povratniki so se vračali domov še dolgo po njej.


Martin Muc
je ob koncu l. 1917 pobegnil iz ruskega ujetniškega taborišča in prek Sibirije odšel do Čeljabinska, Omska in Tomska. Z iznajdljivostjo in srečo je preživel tragedijo ruskega državljanskega spopada. V Vladivostoku se mu v gneči povratnikov ni uspelo vkrcati na ladjo. Pri tem je Kraljevina SHS zelo slabo skrbela za vrnitev svojih državljanov, nekdanjih avstro-ogrskih vojakov. Martin Muc se je zato odločil za pustolovsko pot do "zlatih polj" ob rekah daljne Kamčatke. Pozneje je pobegnil v Šanghaj, kjer se mu je končno uspelo vkrcati na ladjo in se je prek Hongkonga, Sajgona, Singapurja, Colomba, Sueškega prekopa in Port Saida vrnil v Evropo. V Marseillu si je s pomočjo pristojnih konzulatov uredil dokumente za vrnitev v domovino. S staro oguljeno obleko in skromnim kovčkom se je februarja 1927 vrnil v Ljubljano in nato v rojstno Metliko, kjer ga ni nihče več pričakoval.

Josip Košir je bil prav tako s 27. domobranskim pehotnim polkom poslan na vzhodno bojišče. Po dolgotrajnem ujetništvu se je julija 1920 uspel vkrcati na vlak v Tomsku v Sibiriji in se je nato prek Moskve odpeljal proti zahodu do obale Baltskega morja. V Nemčiji se je vkrcal na parnik in se potem prek Berlina, Bavarske in Maribora vrnil domov na Gorenjsko.

Sedemletna Marija Koršič je bila zaradi vojne prisiljena zapustiti rojstno vas Pevmo pri Gorici, ki je bila na bojni črti. Begunska usoda jo je pripeljala v vas pri Kromerižu. Njena zgodba govori o begunskem šolstvu in učiteljicah, ki so vplivale na njeno poznejšo življenjsko pot učiteljice. Domov se je vrnila prek begunskega taborišča v Strnišču pri Ptuju in se šele l. 1920 vrnila v Pevmo, kjer so na dvorišču porušenega doma postavili barako.

Anton Grahek iz Lokev pri Črnomlju je izkusil bojišča od Galicije do Tirolske. V Bovški kotlini je doživel preboj fronte in umik italijanske vojske prek Tilmenta. Kot vojak XXII. pohodnega bataljona kranjskega 17. pehotnega polka je bil dodeljen 3. polku tirolskih strelcev in 3. novembra 1918 je namesto domov odšel skupaj s številnimi avstro-ogrskimi vojaki v dolgotrajno italijansko ujetništvo. Po pobegu iz italijanskega ujetniškega taborišča je januarja 1920 končno potrkal na domače okno in vojna se je po dolgih letih tudi zanj končala.

Odisejada po slovensko
Poleg opisanih štirih zgodb je v zborniku, ki spremlja razstavo, še dodatnih devet zgodb o vračanju iz prve svetovne vojne. Na razstavi in v zborniku so seveda predstavljeni tudi številni drugi povratki iz vojn 19. in 20. stoletja, ki so jih pripravili sodelavci po vsej Sloveniji iz 19 ustanov. Razstava obiskovalcem na slovenskih primerih pravzaprav predstavi univerzalno antično temo, opisano v epski pesnitvi o mitskem junaku Odiseju, ki se je po dvajsetih letih "preoblečen v berača" vrnil iz trojanskih vojn na rojstno Itako.

Razstava bo odprta še do 1. septembra 2016.


Predlogi za dodatno branje:

Anton Grahek, Spomini na prvo svetovno vojno in ujetništvo, Ljubljana 2001.

Martin Muc, Skozi Sibirijo, Zgode in nezgode slovenskega vojaka v svetovni vojni, Ljubljana 1933, 1934.

Andrej Zlobec, V vihri petih vojn, Ljubljana 2009, 2010.

Uroš Košir, »Čez dolgo spet »Gorenska stran« in ti moj dom, men dobro znan!« Josip Košir in rusko ujetništvo (1914-1920), Arhivi letnik 37, 2014, št. 2.

Begunsko šolstvo v 20. stoletju - naše in pri nas, ur. Mateja Ribarič, Ljubljana: Slovenski šolski muzej, 2002

Pot domov, ur. Monika Kokalj Kočevar in Marko Štepec, Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije 2015.

Comig home, ed. Monika Kokalj Kočevar in Marko Štepec, Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije 2015.

Homer, Odiseja, Ljubljana 1992.

Marko Štepec
Prijavi napako
Komentarji
evaevi
# 28.11.2015 ob 10:11
moj ded je na ruski fronti med množičnim slovenskim prebegom k Rusom tudi prebegnil.
S peščico je prebolel tifus v begunskem taborišču in preživljal večinoma po Sibiriji, najprej pri kmetih, nato pa kot intelektualec deloval v prosvetnih odborih. Imel je izjemno družbo ruskih izobražencev in izobraženk, vendar ga je domotožje po 7 letih pognalo domov.
V Ljubljano se je vrnil leta 1922 in vse življenje gojil tako ruski jezik kot odnose, ne samo dragih spominov.
kazz
# 17.11.2015 ob 15:23
Uf Muc je po Aziji "raziskoval" 10 let. To so res zanimive in tragične življenske zgodbe. Moj praded je bil tudi v Sibiriji, so pa hodili peš in z vlakom. Sem pa pozabil, koliko časa so potovali, verjetno kar nekaj mesecev, če ne celo leto. Je pa bilo tako mrzlo, da ko si šel na vodo, je urin sproti zmrzoval.
TV in RA arhiv
O novi knjigi Pa zbogom, junaki... 00:06:02, 16.11.2017
Kdo je bil Franc Ferdinand 00:02:59, 24.10.2017
Stoletje čudeža pri Kobaridu 00:07:48, 24.10.2017
Čudež pri Kobaridu 00:53:10, 24.10.2017
Sto let bitke pri Kobaridu 00:02:04, 24.10.2017
Obletnica bitke pri Kobaridu 00:02:08, 16.07.2017
100-letnica ruske kapelice 00:42:12, 29.07.2016
100-letnica začetka bitke na Somi 00:01:57, 01.07.2016
V Novi gorici predstavili Pot miru 00:01:41, 30.03.2016
Prekmurci in prva svetovna vojna 00:05:03, 11.12.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Soška fronta - Primorska letalca 00:18:27, 03.09.2015
Soška fronta - Džamija 00:15:36, 21.08.2015
Spomin na vojno 00:53:51, 24.07.2015
Soška fronta - Ženske v zaledju 00:18:19, 17.07.2015
Pot domov 00:57:30, 01.07.2015
Muzej na prostem Kolovrat 00:09:29, 26.06.2015