Trenutno se predvaja:
17. junij 2017 ob 09:02Novice

Kako umakniti avtomobile iz mestnih središč

Več kot 60 občin v Sloveniji se je lotilo priprave dokumenta, v katerem bodo začrtale dolgoročne ukrepe na področju prometa.
Tartinijev trg
V Piranu že leta iščejo rešitev, kako urediti promet v starem mestnem jedru. Foto: Kraji.eu
false

Trg Brolo v Kopru naj bi tudi nekoč bil brez avtomobilov. Foto: Radio Koper

Po zgledu nekaterih evropskih mest naj bi tudi pri nas več prostora namenili pešcem in kolesarjem, avtomobile pa bi postopoma umaknili iz mestnih središč. Večino denarja za projekt prispeva Evropska unija iz kohezijskega sklada. Ta prispeva 85 odstotkov denarja, ostalo gre iz občinskih proračunov, pojasnjuje Polona Demšar Mitrovič z ministrstva za infrastrukturo. "Zmanjševalo se bo število osebnih avtomobilov na cestah, več javnega prostora bo zagotovljeno ljudem."

Odzivi iz občin so pozitivni. "Malce nas je skrbelo, ker je za nas intenzivno vključevanje javnosti velika novost. Pomembno je, da se v vse faze priprave vključi javnost, tako lahko upoštevamo potrebe ljudi," je še povedala Mitrovičeva.

Eno tistih mest, ki se nenehno sooča z izzivom, kako urediti promet, je Piran. Pred dnevi končali javno razpravo o predlogu celostne prometne strategije. Dokument so pripravili v sodelovanju s tamkajšnjimi prebivalci, a se številni z njo ne strinjajo, menijo, da gre le za povečevanje parkirnih zmogljivosti. Davorin Petaros je tako povzel pripombe občanov Pirana: "Strategija ne obsega osnovnega problema, to je demografske ogroženosti mesta. Danes nas tu živi le še kakih tisoč prebivalcev. Očitno je to strategijo sestavljala občina in izvajalec jo je samo zapisal. V resnici bi morala stroka občini dajati navodila. V strategiji ni niti pomorskega niti letalskega prometa, ukvarjali so se predvsem s Portorožem in Piranom, pozabili so na vasi, zaledje."

Ukrepi, ki so jih zapisali, veljajo za naslednje petletno obdobje, a Matej Dobovšek iz mariborske družbe Lineal, ki je pripravil dokument, poudarja, da gre za projekt stalnih izboljšav: "Dokument bomo spremljali, čez dve leti bomo naredili revizijo in preverili, če se je kaj spremenilo, tako bo tudi v prihodnje, dokler se ne doseže optimalno stanje, do katerega pa smo verjetno oddaljeni še kar nekaj let."

Da je še daleč do takrat, ko bodo uspeli najti ravnotežje med potrebami prebivalcev in naraščajočim prometom, ocenjujejo tudi v Kopru, kjer so prometno strategijo že potrdili na občinskem svetu. Z izzivom, kako urediti mesto, se je spoprijela koprska družba Harpa. Njen cilj je postopna ukinitev prometa v starem mestnem jedru in priprava vstopnih točk v mesto. Do njih bi se pripeljali z avtomobilom, naprej pa peš, s kolesom ali javnim prevoznim sredstvom. Te točke bi bile lahko na Bivju, na Šmarski cesti, v Žusterni, pojasnjuje Aljoša Žerjal: "To so tako imenovani trajnosti koridorji, ki bi se končali v urbanem delu, kjer so dnevne migracije najbolj pogoste. Na teh točkah pustiš avto, stopiš na avtobus, uredili bi kolesarnice in ločene peš poti."

Tudi v Tolminu so svetniki strategijo potrdili, opozorili pa so še na to, da bo v prihodnosti potrebno razmišljati o večnivojskih parkiriščih in parkirišču za tovornjake. V Tolminu sicer beležijo visok odstotek motorizacije, višji kot je slovensko povprečje, 550 avtomobilov na tisoč prebivalcev. Z avtomobili se na delo ali v šolo vozi 70 odstotkov ljudi. Brez avtomobilov seveda ne bo šlo, ugotavlja Miran Drole s tolminske občine. "Najprej bomo razmišljali o tem, kako naj se po Tolminu gibljejo kolesarji, predvsem kako bi lahko otroci varno prišli do šole."

Ne bo pa šlo brez sodelovanja države, opozarja; ta mora poskrbeti predvsem za ureditev glavnih cest, navezavah na železnico in za mrežo kolesarskih poti. Čez dve leti naj bi začeli graditi obvoznico, tako bo zdajšnja državna cesta skozi Tolmin postala občinska, kar bo omogočilo lažje urejanje prometa.

Nataša Ugrin Tomšič


Zadnji prispevki