Trenutno se predvaja:
20. marec 2018 ob 13:34Novice

Mineva leto dni od zaprtja obalne ceste med Koprom in Izolo

Letos bodo med drugim urejeni lažji dostopi do morja in z izolske strani tudi razsvetljava.
Radio Koper|Obalna cesta je postala priljubljena točka za rekreacijo prebivalcev in obiskovalcev.
Obalna cesta je postala priljubljena točka za rekreacijo prebivalcev in obiskovalcev. Foto: Radio Koper

Z razmejitvijo pasov za kolesarje in pešce sta občini poskrbeli za varnost. Postavili sta tudi klopi, tuše in sanitarije. V katero smer bo šlo nadaljnje urejanje tega razvojno strateškega priobalnega prostora, pa bo določil regijski prostorski načrt. Obe lokalni skupnosti medtem zagotavljata, da bo tu nastala zelena oaza med mestoma.

Lanskega 20. marca so se po obalni cesti med Koprom in Izolo z motornimi vozili še zadnjič zapeljali prebivalci, ki so želeli biti del tega zgodovinskega trenutka. Umik motornih vozil s priobalnega pasu so pozdravili z navdušenjem in velikimi pričakovanji.

»Mirno, čist zrak, komaj čakam, da kaj uredijo naprej.«

»Super, super, zato smo se borili

Glavna ovira je bila odstranjena, ko je vlada, ob vztrajanju izolskega in koprskega župana, omogočila, da se avtocestni odsek skozi predor Markovec izvzame iz vinjetnega sistema. Lokalni skupnosti, strokovnjaki in javnost pa se zdaj že razgledujejo po nadaljnjem urejanju razvojno strateškega dela slabe desetine slovenske obale. V prvi vrsti si želijo celostnih sonaravnih rešitev. Zato je tu potrebno hiteti počasi, poudarja Marko Starman, vodja urada za nepremičnine in prostor. »Ne moremo zdaj zapraviti te priložnosti, da je lahko to območje z več nameni.«

Pozidav v strogo priobalnem pasu zagotovo ne bo. Možnosti zanje pa so z izolske strani na Rudi in s koprske med Žusterno in Moletom. Izolska občina ima v že sprejetih prostorskih aktih predvideno tudi gradnjo valobrana oziroma otoka v Viližanskem zalivu. Naravovarstveniki opozarjajo, da bi to lahko imelo nepredvidljive posledice za morski ekosistem. Poleg tega je preobremenjen obalni prostor potrebno razbremeniti, pojasnjuje Robert Turk iz piranske enote Zavoda za varstvo narave. »Kar lahko naredimo ,je, da dejansko prestavimo pritiske, ki so sedaj na obali, dlje v morje.«

Konkretnejšo dolgoročno podobo in trajnostno rabo tega dela obale bo, kot rečeno, zarisal regijski prostorski načrt, ki bo pripravljen v dveh letih. Občini zagotavljata, da bosta najširšo javnost povabili k soodločanju o načrtovanju odseka obale, ki naj bi postal tudi ključni element identitete slovenske Istre.

Lea Širok


Iščete ponudnika storitev na obali?
Brezplačno pridobite ponudbe in cene preverjenih ponudnikov

Pridobite cene in ponudbe


Zadnji prispevki