Trenutno se predvaja:
29. junij 2017 ob 14:59Novice

Večji del Piranskega zaliva Sloveniji, stik z odprtim morjem skozi hrvaške vode

V zgornjem toku Dragonje meja sledi obstoječemu stanju, v spodnjem toku pa poteka po sredini struge, tako da trije sporni zaselki ostajajo na Hrvaškem.
Arbitri med predstavitvijo odločitve in grafična predstavitev določene meje.
Arbitri med predstavitvijo odločitve in grafična predstavitev določene meje.
Odločitev arbitražnega sodišča o slovensko-hrvaški meji v Istri in na morju. Vir: https://pcacases.com/web/view/3

Odločitev arbitražnega sodišča o slovensko-hrvaški meji v Istri in na morju. Vir: https://pcacases.com/web/view/3

Stalno arbitražno sodišče v Haagu je objavilo odločitev v mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško. Odločitve je zgodaj popoldne predstavil predsednik sodišča Gilbert Guillaume, celotna sodba pa je objavljena na spletni strani sodišča. Že v uvodu je Guillaume poudaril, da sta se državi zavezali, da bo sodba zavezujoča in dokončna. Poudaril je, da sodišče ne more razsojati drugače kot po načelih mednarodnega prava - razsoditi mora s pravnega, ne pa političnega, zgodovinskega ali sociološkega vidika.

Meja na morju

O meji v Piranskem zalivu se je sodišče odločilo po načelu funkcionalnosti: na podlagi upravljanja ribiških rezervatov, na podlagi policijskega nadzora, na podlagi pristojnosti za reševanje na morju. Zgodovinskih okoliščin ni upoštevalo. Od sredinske črte pa je odstopilo zaradi drugih posebnih okoliščin, torej značilnosti zaliva in "vklenjenosti" Slovenije kot pomorske države.

Stik Slovenije z odprtim morjem je območje, kjer slovenske ladje in letala uživajo enake pravice kot ladje drugih držav, je dejal Guillaume. To ne vključuje pravice do izkoriščanja morskega bogastva. Na območju morajo slovenska plovila upoštevati hrvaško pravo. Hrvaške oblasti ladij ne smejo ovirati pri prehodu, vendar lahko v skladu z mednarodnim pravom kaznujejo kršitve hrvaškega prava.

Ribiči

Ribič Silvano Radin je zadovoljen, da ne bomo več govorili o sredinski črti in da imamo dostop do odprtega morja, poudarja pa, da še čaka na interpretacijo sodbe: "Če obvelja tak režim, kot je bil predstavljen, bom imel dostop do mednarodnih vod in me na primer hrvaška policija ne bo mogla kontrolirati. Moral pa bom še dobro prebrati, ali v tistem prehodu smem loviti ali ne smem loviti, tako, da za zdaj še ne morem dati enega odgovora, ki bi bil pozitiven ali negativen."

Na kopnem

Kopensko mejo na območju Primorske je sodišče odločilo tako: tako imenovane Tomšičeve parcele z gozdovi na Snežniku ostanejo v Sloveniji; pri Topolovcu meja sledi mejam sporazumu iz leta 1956, kot je zahtevala Hrvaška; v zgornjem toku Dragonje meja sledi obstoječemu stanju; v spodnjem toku Dragonje meja poteka po sredini struge Kanala Sv. Odorika do središča ustja.

Odzivi z levega brega Dragonje

Zaselki Mlini, Bužini, Škodelin in Škrile so na Hrvaškem. Joško Joras se je ob razglasitvi sodbe prijel za glavo in brez besed odkorakal iz sobe, polne novinarjev. Tam je bil tudi Anton Škof, ki sicer živi v Ljubljani, a na levem bregu Dragonje obdeluje kmetijo, ki jo je najel od slovenskega sklada kmetijskih zemljišč. "Kmet ne more zapustiti svoje zemlje. Jaz imam tam živino. Treba bo živeti naprej, kakorkoli. Upam, da bo Slovenija izvedla tisto, kar je obljubljala, torej da bo ostala vsaj lastnica zemlje, kljub temu, da je to v drugi državi," je med drugim dejal.

Danijel Pribac iz Škodelina je o tem, da je naselje pripadlo Hrvaški, dejal: "Za nas se nič ne spremeni. Naprej moramo delati ... Zdaj čakamo samo še 'Schengen', da meje ne bo več, in to bo najboljše." Možnost selitve je odločno zavrnil, morebitne ponudbe države ne želi niti slišati. Drugače pa o morebitni zamenjavi svoje hiše za podobno v Sloveniji razmišlja Frida Pribac: "Bi šla. Zakaj ne? Zmeraj sem za Slovenijo. Takoj bi šla. Že dolgo od tega smo rekli, da bomo prodali in šli tja."


Zadnji prispevki