Trenutno se predvaja:
Radijska kronika - na današnji dan:

13.Junij:Na današnji dan leta 40 se je rodil rimski general Gnaeus Julius Agricola

false
Gnaeus Julius Agricola Foto:Wikipedia

V rimski pokrajini Gallia Narbonensis, ki je bila v današnji južni Franciji, se je na današnji dan leta 40 rodil rimski general Gnaeus Julius Agricola. Vojaško kariero je začel v Britaniji, kjer je pod cesarjem Vespazijanom postal guverner. Pod rimsko oblast je prisilil Valižane in Škote, poskušal si je podjarmiti tudi Irce. Kasneje so go imenovali za konzula Male Azije. Njegov obširen življenjepis je napisal zet Tacit.

"Lahi se nahajajo dosedaj le pri Tržiču in Kobaridu, na vzhodnem bregu Soče. Pri Plavah Lahi vrženi nazaj. Napadi na Tirolskem ponesrečili. Uspešno prodiranje naših čet v jugovzhodni Galiciji. Bukovina prosta sovražnika. Nemški uspehi ob Rawki. Ponesrečeni francoski napadi pri Nieuportu, Lorettski višini in Souchezu. Nemška ofenziva pri Nebuternu," tako je nedeljska Edinost na današnji dan leta 1915 naslovila poročila z bojišč prve svetovne vojne.

Sredin Primorski dnevnik je na današnji dan leta 1945 v uvodniku z naslovom Ob zavezniški zasedbi zapisal: «Nekaterim fašistično nastrojenim meščanom se zdi ugodna prilika, da skušajo izrabljati situacijo za svoje provokacije in zasejati razdor med slovenskim in italijanskim prebivalstvom".

Na Bledu je bil na današnji dan leta 1965 svetovni kongres mednarodnega združenja PEN, ki ga sestavljajo pesniki, esejisti in pisatelji z vsega sveta. Kongresa se je udeležilo okrog 600 književnikov, prvič tudi iz tedanje Sovjetske zveze.

Ilírska Bístrica je mestno naselje, ki leži ob vznožju Snežniškega pogorja, na severnem robu kotline. Do leta 1927 se je delilo na naselji Bístrica na vzhodu in Trnovo na zahodu. Vas Bístrica se prvič omenja že leta 1300, okrog leta 1830 pa zasledimo poimenovanje Ilírska Bístrica, ki odraža tedanji duh ilirizma. Za razliko od drugih Bístric se je kraj imenoval Nótranjska Bístrica. Fašisti so z vladnim odlokom iz leta 1923 kraj preimenovali v Bisterza.

V Parizu so na današnji dan leta 1855 premierno uprizorili Sicilijanske večernice Giuseppa Verdija. Mojster italijanske opere je konflikte in težave cele države spretno prenesel v posamezne like.


Zadnji prispevki