Trenutno se predvaja:
Radijska kronika - na današnji dan:

8. november: Na današnji dan leta 1964 je v Vipavi umrl igralec Modest Sancin

Kekec
Film Kekec je tudi prvi slovenski film, ki je dobil mednarodno nagrado: zlatega leva v kategoriji otroških filmov na beneškem festivalu leta 1951. V njem je igral tudi Modest Sancin, ki mu je pripadla vloga Mišnjeka. Foto: https://quitrieste.it//wikimedia
false

Foto:Wilhelm Konrad Rontgen, Vir: Wikipedia

V Vipavi je na današnji dan leta 1964 umrl igralec Modest Sancin. V rodnem Škednju se je vključil v bogato kulturno življenje, vendar se je temeljiteje posvetil igralstvu šele v Ljubljani, kjer je obiskoval dramsko šolo in postal član Drame. Uspešno je nastopal tudi v komičnih vlogah v operetah. Po vojni je v Trstu sodeloval pri ustanavljanju slovenskega gledališča, ga tudi vodil in igral vse do upokojitve leta 1963. Iz arhiva tržaškega radia so nam odstopili odlomek Sancinovega monologa v škedenjskem narečju, "Mježnar mrtev in njegova koza", posnet leta 1958.

Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno sevanje z valovno dolžino, krajšo od svetlobe. Ti žarki so nevidni in prodirajo skozi trdna telesa, na fotografskem papirju pa puščajo sliko njihove notranje strukture. Na današnji dan leta 1895 jih je odkril profesor fizike na wurzburškem učiteljišču, Wilhelm Konrad Rontgen, za kar je leta 1901 dobil Nobelovo nagrado.

V Gabrovki se je na današnji dan leta 1915 rodil narodni heroj Jože Borštnar. Po italijanski okupaciji je organiziral sabotaže na železnici in se pridružil partizanom. Decembra 1944 je postal komandant 9. korpusa, ko je vodil obrambne boje med nemško ofenzivo in preboj obroča na Vojskem ter sklepne operacije za osvoboditev Gorice in Trsta. V oddaji Najlepša pomlad je Jože Borštnar leta 1975 leta 1975 takole strnil spomine: Ob osvoboditvi Ljubljane je Jože Borštnar postal komandant mesta, nato sredi julija direktor Državnih železnic Slovenije. Leta 1952 je bil delegat slovenske vlade pri Vojni upravi cone B Svobodnega tržaškega ozemlja.

Pri rtu Capo Carbonara, ki je ob zalivu Cagliaro na Sardiniji, je na današnji dan 1915 avstroogrska podmornica pod poveljstvom kapitana, podporočnika Maxa Valentinerija brez opozorila torpedirala in potopila parnik Ancona, ki je plul iz Messine v New York. Umrlo je 200 potnikov, med njimi devet ameriških državljanov.

V Parizu je na današnji dan leta 1890 umrl francoski skladatelj, orglar in glasbeni pedagog Cesar Franck. Rodil se je na skrajnem delu Francije, ki meji na Belgijo in Nemčijo, in tako ni bil eden od tujcev, ki so obogatili francosko kulturo. Skladateljsko je nadaljeval Berliozovo smer.

V Londonu je na današnji dan leta 1674 umrl pesnik John Milton. Kot goreč protestant se je v pamfletih bojeval za svobodo misli in pisane besede. John Milton je zaslovel s filozofsko-religioznim epom Izgubljeni raj.

Leta 1793 se je na pobudo slikarja Davida pariški konvent odločil in sprejel sklep o Louvru, ki je tako postal ljudstvu dostopen muzej. Louvre je bil sprva grad francoskih kraljev v Parizu, zgrajen je bil v dobi kralja Filipa Avgusta okoli leta 1200. Današnjo podobo je dobil v 16. in 17. stoletju. Med francosko revolucijo je postal nacionalni muzej za umetnostne zaklade v kraljevi lasti. Nekateri menijo, da je to najpomembnejši muzej na svetu.

V Trseku se je na današnji dan leta 1884 rodil Josip Agneletto, pravnik in politik. Po gimnaziji v Ljubljani je na Dunaju končal pravo in diplomiral še na eksportni akademiji. V Trstu se je zaposlil kot odvetnik. Od prvih povojnih let do smrti je bil tržaški občinski svetovalec, saj je vodil Slovensko demokratsko zvezo in izdajal tednik Demokracija. Podrobneje o tem Ivo Jevnikar:

Miro Simčič je v knjigi "Preden listje odpade, bomo doma - Slovenci v prvi svetovni vojni" objavil tudi odlomek dnevnika Aleksandra Vadnjala, ki je bil med vojaki, ki so ob porazu z Rusi skozi Przemyśl bežali proti Karpatom: "Bil je zelo mrzel novembrski dan, ko smo popoldne zagledali na eni strani ceste črno-rumen kol z napisom "Galizien", na drugi strani ceste pa enak kol z napisom "Ungarn". Izgubili smo celo Galicijo, in če bo šlo tako dalje, bomo ob celo Ogrsko in nazadnje bo vrag vzel celo Avstrijo."

V kalifornijskem Burbanku se je na današanji dan leta 1949 rodila blues pevka in tekstopiska Bonnie Raitt. Že oče John, glasbena zvezda Brodwayja, jo je navdušil za kitaro, tako da je začela nastopati že v dijaških letih. Zaslovela je šele v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja z uspešnicami, ki so ji prinesle devet nagrad grammy. Bonnie Raitt je tudi naravovarstvenica. Prisluhnimo deseti plošči z uspešnico Nick of Time.


Zadnji prispevki