Trenutno se predvaja:
13. julij 2017 ob 19:48Novice

30 let galerije Insula

Za umetnike z območja južne Primorske je izolska galerija pomemben razstavni prostor. Ob jubileju so dela pomembnejših avtorjev na ogled v Izoli in Kopru.
false

Galerija Insula praznuje letos tridesetletnico. Vrata je namreč odprla 10. julija 1987 in s tem prevzela pomembno vlogo organizatorja razstavnega programa članov strokovnega društva likovnih umetnikov južne Primorske. Ob pomembnem jubileju so pripravili več razstav, ki so jih zaokrožili v ponedeljek z veliko društveno razstavo v Kopru in Izoli.

Galerija Insula deluje neprekinjeno od leta 1987, v njej pa pripravijo vsako leto 15 razstav. V svoji zlati dobi, med leti 1990 in 1994, je imela podružnico v Ljubljani, ki se je ukvarjala zlasti z grafično produkcijo. Danes je razstavna dejavnost usmerjena v tri obalne občine, sedež ostaja v Izoli, pomembno razstavišče je pritličje Pretorske palače, društvo dobro sodeluje z Obalnimi galerijami. Te so za jubilejno razstavo, ki so jo odprli v ponedeljek, odstopile galerijo Loža, saj je bila za predstavitev 64 umetnikov matična galerija premajhna.

Razstavo je zasnoval stalni kustos Dejan Mehmedovič in jo razdelil na dva dela, koprski in izolski. V galeriji Loža so predstavljeni trije avtorji starejše generacije, rojeni 30 let pred ustanovitvijo Insule. Dela avtorjev, rojenih po letu 1957, so na ogled v Insuli. "Razstava predstavlja nekakšen pregled likovne ustvarjalnosti na tem področju v zadnjih treh desetletjih. Predstavljamo dela vseh ali skoraj vseh tistih, ki so v tem prostoru nekaj pomenili," je poudaril Mehmedovič.

Najstarejši avtor je Viktor Birsa, rojen leta 1908, najmlajši Rok Kleva Ivančič, vmes so vse generacije, od prvih članov društva iz sedemdesetih let, ki so opravili pionirsko delo povezovanja in ustanavljanja galerije, do mlajših, ki so se jim pridružili kasneje. Ker gre za različne generacije, je razstava slogovno raznovrstna. Prevladuje slikarstvo, kar nekaj je kiparskih del. "Večinoma je to klasična likovna umetnost, pri večini avtorjev. Mlajši seveda, kar je nujno, posegajo tudi po drugih likovnih praksah in podobnem, ampak v osnovi predstavlja razstava nek pregled klasične likovne umetnosti," je pojasnil kustos.

Vsa dela so za razstavo prispevali avtorji ali njihovi dediči, deluje sicer heterogeno, a hkrati že daje slutiti, kakšna bi bila lahko videti stalna zbirka, za katero si prizadeva društvo že nekaj časa. Gre za mediteransko okolje, je potrdil Mehmedovič: "To je seveda logična posledica, kajti v bistvu smo na Mediteranu, in kje bomo imeli mediteranske avtorje, če ne tukaj!? Mislim, da jih je kar nekaj, ki jih lahko opredelimo s tem... Pri kiparjih se odraža odnos do kamna, odnos do prostora in je pri njih morda še bolj prisotna ta mediteranskost kot pri slikarjih, ampak tudi slikarstvo je precej vezano na ta prostor."

Nad zamislijo o zbirki so navdušenje pokazali vsi avtorji, ki so pripravljeni svoja dela zanjo tudi odstopiti.

Več v prispevku Neve Zajc:


Zadnji prispevki