Trenutno se predvaja:
21. junij 2017 ob 23:18Novice

Glede na število skokov je nesreč s padali še vedno relativno malo

V Sloveniji je kakšnih 300 padalcev, ki se ukvarjajo s skoki iz letala. Približno petkrat več je jadralnih, ki poletijo z urejenih vzletišč.
false

Jadralni padalci in zmajarji so potencialno zelo pomembni gostje. MMC RTV SLO

V zadnjem času smo večkrat poročali o padalskih nesrečah. Pri skoku iz letala je Madžarskem življenje izgubil eden najbolj izkušenih slovenskih padalcev Jože Veldin, le teden dni kasneje se je na bovškem letališču smrtno ponesrečila 34-letna hrvaška padalka. Na Tolminskem je nato pri poletu umrl še 58-letni nemški jadralni padalec, ki je imel očitno težave s srcem. Gre za dve različni vrsti padalstva - t. i. skydiving oz. skok s padalom iz letala in jadralno padalstvo. Pri nesrečah slednjih so gorski reševalci letos morali posredovati več kot 30-krat, od tega 17-krat na Tolminskem. Kljub temu je glede na število skokov oz. vzletov tako domačih kot tudi številnih tujih padalcev nesreč razmeroma malo.

V Sloveniji letno opravijo kakšnih 15.000 skokov iz letala. Pred nedavnima tragičnima nesrečama na Madžarskem in Bovškem se je zadnja tovrstna nesreča s smrtnim izidom zgodila leta 2001 pri šolanju na letališču Lesce, pri tandemu s prostim padom hujših nesreč še niso zabeležili, pravi Aleš Debeljak iz padalske šole Paranoia. ''Pri tandemih, ki je vlečni konj padalstva, ker je turistično in atraktivno in dosegljivo,in navsezdanje tudi zelo dodelano, v Sloveniji nismo imeli nesreče, odkar se tandemsko padalstvo pri nas pojavlja. Konec 80-ih let se je začelo in do zdaj ni bilo resne nesreče s trajno poškodbo, paraplegiko oz. Smrtjo.''

V Sloveniji je kakšnih 300 padalcev, ki se ukvarjajo s skoki iz letala. Približno petkrat več je jadralnih, ki poletijo z urejenih vzletišč. Samo v Posočju zabeležijo med 15 in 20 tisoč poletov jadralnih padalcev letno, pravi padalec z več kot 20-letnimi izkušnjami in tudi gorski reševalec iz Tolmina Simon Čopi. ''In če imamo od 40-50 nesreč, to je neko povprečje, je ta številka v bistvu manjša, kot se nam zdi na prvi pogled.''

''Padalci, ki padejo na drevesa, so praviloma nepoškodovani in če so dovolj potrpežljivi, da počakajo na prihod GRS, se zadeva izteče brez poškodb. Praktično vsi, ki priletijo na tla, imajo pa v glavnem poškodbo ledvene hrbtenice, večkrat pa tudi zlome rok in nog, '' dodaja dolgoletni načelnik tolminske postaje gorskoreševalne službe Žarko Trušnovec. Največkrat gre narobe pri vzletu ali pristanku, pravi Čopi. ''Ko se pa kaj zgodi v zraku, je pa večinoma pomanjkanje znanja pilota v prezahtevnih razmerah in odreagira v zelo veliko primerih napačno.''

Zato padalci ne bi smeli precenjevati svojih sposobnosti. ''To je podobno, kot če greš na cesto. Ko zmrzuje, veš, da bo poledenelo. Tu je pa podobno. Ko piha močan veter, veš, da bo nekaj hudo narobe. Če so temperaturne razlike med jutrom in popoldnevom zelo velike, pomeni, da bo močna termika, to pomeni, da bo tudi zelo zahtevno letenje.''

Tako pri skydivingu kot jadralnem padalstvu pilote sicer čaka zahtevno šolanje, nesreč pa - tako kot drugje - ni mogoče povsem preprečiti.

Mariša Bizjak


Zadnji prispevki