Trenutno se predvaja:
12. avgust 2017 ob 13:11Novice

Grozdje ni le za vino, ugotavljajo tudi naši vinogradniki

Strokovnjaki z ljubljanske biotehniške fakultete in iz trsnice v Vrhpolju so izdelali smernice za pridelavo namiznega grozdja.
Foto: https://www.flickr.com/photos/calliope/3268227468/ , licenca CC BY 2.0
Foto: https://www.flickr.com/photos/calliope/3268227468/ , licenca CC BY 2.0

Pridelava namiznega grozdja je v Sloveniji še v povojih. Pred nedavnim se je zaključil triletni ciljni projekt o smernicah pridelave namiznega grozdja s ciljem povečanja samooskrbe na tem področju. Nosilec je bila ljubljanska biotehniška fakulteta, kot partner pa je sodelovalo tudi Selekcijsko trsničarsko središče Vrhpolje, ki je spremljalo in preučevalo različne namizne sorte. Izsledki so dobra popotnica vsem, ki se usmerjajo v pridelavo.

Zmotno je prepričanje, da Slovenija nima dobrih pridelovalnih pogojev za namizno grozdje, potrjujejo tudi strokovnjaki. V Selekcijskem trsničarskem središču Vrhpolje so tri leta spremljali različne sorte in se še posebej posvetili tako imenovanim perspektivnim odpornim sortam, pojasnjuje vodja središča Andreja Škvarč: "To je skupina, ki je v velikem porastu in v številnih centrih - deloma v vzhodni Evropi, v državah nekdanje Sovjetske zveze, in deloma tudi v severnih predelih - potekajo številna križanja in nastajajo nove sorte. Zato smo se malo bolj posvetili tem sortam, kot tradicionalnim, ki jih je treba škropiti."

Nastal je izbor sort, ki jih priporočajo vinogradnikom, ki pa jih v Sloveniji še ni prav veliko. Eden največjih, Ivo Bric z Vogrskega, se je z breskev preusmeril na namizno grozdje že pred leti. Poleg 25.000 vinskih trt ima posajenih tudi 1.600 trt namiznega grozdja, večinoma odpornih sort, ki potrebujejo le dve škropljenji letno.

Posebnost je poskusni nasad s sadikami iz Rusije, Moldavije, Ukrajine, je povedal: "Tam je šel razvoj križanja teh sort naprej, medtem ko ima, kot kaže, farmacevtska industrija na Zahodu še tak monopol, da ne dopusti takega križanja." Bric poskuša z več kot 30 različnimi sortami: "Iz tega bomo potem izbrali tisto, kar bo za to področje sprejemljivo."

Kako pa je s sadilnim materialom v Sloveniji? Andreja Škvarč odgovarja: "En del sort se zagotovo že dobi tudi v naših trsnicah. Predvsem mislim na tradicionalne sorte," in dodaja, da so letos skupaj s Sadjarskim centrom zasadili večji nasad s tolerantnimi sortami, kar bo pridelovalcem omogočilo izbor in nakup.

Prispevek je pripravila Ingrid Kašca Bucik.


Zadnji prispevki