Trenutno se predvaja:
15. april 2018 ob 12:33Novice

Koprski servitski samostan skriva tudi ostanke razkošne rimske vile

"Zapuščeni prostori - zgovorna tišina: Servitski samostan" je naslov monografije, v kateri so predstavljene nove ugotovitve o zgodovini največje stavbe v središču Kopra.
Atrij propadajočega servitskega samostana v Kopru.
Atrij propadajočega servitskega samostana v Kopru. Foto: Radio Koper/Lea Širok

Servitski samostan v Kopru razkriva izjemno večplastno zgodovino mesta, ki se prepleta z raznolikimi rabami tega monumentalnega objekta. Da je ta zgradba arhitekturna in arheološka zakladnica kulturne dediščine, so med letoma 2010 in 2014 potrdile raziskave Restavratorskega centra Republike Slovenije in milanske Politehnike. Odkrite novosti so zdaj zbrane v prvi monografiji, posvečeni koprskemu servitskemu samostanu. Na dogodku s pomenljivim naslovom "Zapuščeni prostori - zgovorna tišina" so jo v Kopru predstavili v okviru Dnevov humanistike primorske univerze.

Koprski servitski samostan lahko nedvomno opišemo v več presežnikih. Je edini spomenik državnega pomena v starem jedru, je največji mestni objekt po površni in prav tako še edini stoječi servitski samostan v Istri, je pojasnila umetnostna zgodovinarka Neža Čebron Lipovec, soavtorica monografije: "Imeli smo jih namreč tudi v Izoli, v Umagu, v Rovinju in Motovunu in noben od teh ne obstaja več."

Zadnje raziskave so razkrile številne manj znane podrobnosti večplastne zgodovine zgradbe. Nazadnje je bila v njej porodnišnica, pred tem od 19. stoletja mestna bolnišnica. Manj znan podatek je, da je bil tam še pred servitskim benediktinski samostan, in sicer, med 12. in 14. stoletjem. "Izvedeli smo več o prvotni cerkvici sv. Martina, ki naj bi jo postavili prav benediktinci, tako da se zgodba nadaljuje," je še pojasnila.

Med arheološkimi izkopavanji leta 2011 so odkrili, da temelji objekta skrivajo razkošno obmorsko rimsko vilo. Imela je termalni kopalni objekt, centralno kurjavo, notranjost okrašeno s freskami in mozaiki. Rimska vila je srce razvoja mesta, pojasnjuje arheolog in soavtor monografije Boris Kavur: "Urbana poselitev koprskega otoka se ni začela skromno, ampak monumentalno. To je dediščina, na katero moramo biti ponosni in ki jo moramo izpostaviti v prikazovanju bogastva kulturne dediščine našega prostora."

Zavita v skrivnost pa ostaja najdba pokopa dveh človeških glav na različnih mestih objekta, za kar strokovnjaki še nimajo razlage.

Žal je v nedoločljivo prihodnost še vedno zavita usoda zgradbe, ki od leta 2003 sameva in propada. V njej bi lahko Koper imel univerzitetno in mestno knjižnico, morda protokolarne prostore. Pričakovali bi, da se bo za prenovo, ki je univerza, kot lastnica, sama ne bo zmogla, bolj zavzela tudi občina. Primer takšne dobre prakse je denimo obnova Lanthierijevega dvorca v Vipavi.

Prispevek Lee Širok:


Iščete ponudnika storitev na obali?
Brezplačno pridobite ponudbe in cene preverjenih ponudnikov

Pridobite cene in ponudbe


Zadnji prispevki