Trenutno se predvaja:
4. december 2018 ob 15:25Zgodbe

Blaž Gasparini bi oblake posipal s puščavskim peskom

Blaž Gasparini je Koprčan, ki danes živi v Seattlu. Postdoktorski raziskovalec oblakov je študijsko pot začel v Trstu, nadaljeval v Zürichu, danes pa oblake lovi čez lužo.

Kako ste končali v Ameriki? Danes ste doma v Seattlu.

Najprej sem študiral fiziko v Trstu. Od nekdaj me je zanimalo vreme in samo podnebje, zato sem študij nadaljeval v Švici, v Zürichu. Tam sem končal doktorat na podorčju podnebnih znanosti in meteorologije. Po doktoratu je napočil čas, da grem spet naprej. Seattle je bil idealna priložnost, gre za enega največjih svetovnih centrov na področju raziskave oblakov.

Klimatske spremembe pomembno vplivajo na naš vsakdan. Kako odgovarjate tistim, ki te dejavnosti zanikajo?

Mislim, da je danes težko reči, da človek nima posebnega oziroma odločilnega vpliva na spremembo podnebja. Na to temo lahko najdem številno literaturo. Danes se znanstveniki ne prepiramo več o tem ali je človek glavni vzrok za podnebne spremembe, v prvi vrsti se namreč pogovarjamo o tem, kakšne bodo te spremembe v prihodnosti. Tukaj ne gre več za to ali se bodo te spremembe dogajale, gre za to, kakšne bodo in v kakšnem obsegu. Ena izmed največjih neznank so namreč oblaki in ravno zato sem pristal na tem področju, na področju raziskave oblakov.

S pomočjo računalniškega podebnega modela ste ugotavljali ali je mogoče z oblaki ustaviti globalno segrevanje in to tako, da bi jih posipali s puščavskim peskom. Kaj ste ugotovili?

Ja, res je. To je bilo delo, ki sem ga opravil v Zürichu tekom svojega doktorata. Namreč – ti visoki oblaki, to so tisti zelo tanki oblaki, precej prosojni za vidno svetlobo, takšni oblaki niso prosojni za svetlobo, ki jo zemlja oddaja. Imajo torej toplogredni učinek. Ta učinek je zelo podoben tistemu, ki ga pozvroča ogljikov dioksid ali kakšen drugi toplogredni plin. Skratka – če bi mi uspeli nekaj teh oblakov odstraniti iz atmosfere, bi lahko več tega sevanja šlo nazaj v vesolje in s tem bi ohladili Zemljo. Mi smo dobili rezultate, ki kažejo, da bi se to v teoriji lahko uresničilo. Ta spust temperature ne bi bil ogromen, mogoče pol stopine celzija. Tudi v tem idealnem primeru, v podnebnem modelu, ki je sicer daleč od realnosti. Da bi delali kakršnekoli eksperimente v naravi, do tega smo še zelo daleč.

Več v posnetku zgoraj...

Blaž Maljevac


Iščete ponudnika storitev na obali?
Brezplačno pridobite ponudbe in cene preverjenih ponudnikov

Pridobite cene in ponudbe


Zadnji prispevki