Trenutno se predvaja:
12. februar 2018 ob 19:16Zgodbe

Darwin kot simbol intelektualne pokončnosti

Ljubitelji biologije se vsako leto 12. februarja spomnijo britanskega naravoslovca Charlesa Darwina, ki se je rodil na ta dan pred 209 leti.
Dr. Živa Fišer Pečnikar

Dr. Živa Fišer Pečnikar Foto: Osebni arhiv

Evropska noč raziskovalcev

Evropska noč raziskovalcev Foto: Osebni arhiv

Ob vsakoletnem obeleževanju spomina na verjetno najpomembnejšega naravoslovca vseh časov biologi po vsem svetu opozarjajo na pomen kritičnega presojanja, raziskovanja in razmišljanja o intelektualni pokončnosti, načelnosti ter osebni integriteti. Charlesa Darwina so namreč ostro napadali, a je kljub pritiskom neomajno stal za svojim raziskovalnim delom. Najpomembnejše Darwinovo delo je knjiga O izvoru vrst, ki jo marsikdo ima za najpomembnejšo akademsko knjigo vseh časov, saj je postala podlaga za nastanek in razvoj sodobne biologije in genetike.

O aktualnosti Darwinovega raziskovanja ter drugih aktualnih temah s področja biologije se bomo pogovarjali z dr. Živo Pečnikar Fišer z Oddelka za biodiverziteto na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Najprej je predstavila Darwina:

"Kratka predstavitev Charlesa Darwina bo zelo težka. O Charlesu Darwinu bi se dalo govoriti ne minute, ampak kar ure. Darwin je za nas biologe najpomembnejši naravoslovec. Pa celo fiziki in kemiki trdijo, da je Darwin več prispeval kot na primer Einstein k razumevanju današnjega sveta. Darwin se je rodil pred 209 leti v Angliji. Rodil se je v zelo napredni družini. Že njegov ded je bil naravoslovec, njegov oče je bil zdravnik, recimo tudi mislec, tako da je odraščal že v takem okolju, ki je spodbujalo njegovo raziskovanje. Kot otrok je bil sicer zelo živahen in v šoli mu ni šlo tako dobro, kot bi mogoče zdaj pričakovali. Kljub temu se je, na očetovo željo seveda, vpisal na študij medicine, ampak ta študij mu nekako ni ležal. Menda ga je bilo strah krvi. Ni maral operacij, tako da se je bolj posvečal že takrat botaničnim raziskavam. Rad je tudi prepariral živali. Čez nekaj časa, ko je bilo jasno, da tega študija ne bo končal, se je na nagovarjanje očeta prepisal na študij teologije v Cambridge. Tudi ta smer mu ni preveč ustrezala, ampak kljub temu je zaradi očeta ta študij tudi zaključil, tako da je postal protestantski pastor, vendar pravzaprav v samo cerkev ni nikoli stopil. Tudi med tem študijem se je bolj posvečal botaniki in geologiji, raziskavam narave na splošno. Ko se ponudila prva priložnost, jo je zagrabil z obema rokama. To je bil v bistvu razpis za potovanje z ladjo Beagle okoli sveta. On se je prijavil kot prostovoljni naravoslovec, se pravi, da si je moral pot plačati sam. Velika sreča je, da je to možnost imel, ker je bil iz velike družine. To potovanje, ki naj bi trajalo dve leti, se je raztegnilo na celih pet let in tudi sam Darwin je kasneje povedal, da je bilo to potovanje najpomembnejši dogodek v njegovem življenju. Tam je spoznal živali, rastline, ki jih prej nikoli ni videl. Spoznal je ljudstva, na Ognjeni zemlji se je spoznal z domorodci, spoznal je njihovo kulturo, veliko je opazoval geologijo. Našel je fosilne ostanke ogromnih živali v južni Ameriki in vsa ta odkritja so mu dajala misel, da ta ideja, ki je bila prej tako prisotna, da je vse živali in človeka ustvaril stvarnik, torej bog, naenkrat, pred deset tisoč leti. Nekako to razumsko ni šlo s tem, kar je videl. Tako se je začela njegova ideja, da se živa bitja razvijajo, da biodiverziteta narašča, da se iz enega živega bitja, oziroma iz ene vrste, razvija druga vrsta, ideja o tem, da človeka ni ustvaril bog takega, kot danes obstaja, ampak da se je razvil iz človeku podobnih opic. S tem je imel potem tudi marsikakšno težavo."

Ko se je s tega fantastičnega potovanja vrnil, je spisal knjigo.

"Da, po petih letih - če si predstavljamo, da je bil takrat star šele 27 let, se nam danes to zdi zelo malo - se je posvetil urejanju vseh teh zbirk, ki jih je zbral v petih letih. Seveda so mu pri tem pomagali številni naravoslovci tistega časa: geologi, botaniki, zoologi ... Z njihovo pomočjo je te stvari urejal in se je lotil pisanja knjig. Na različnih področjih, več knjig hkrati, ampak tista verjetno najpomembnejša, O izvoru vrst, je nastala več kot 20 let kasneje. Zakaj? Ker je Darwin bil zelo natančen in nekako in tudi malo omahljiv. Vedel je, da ideje, ki jih je on dobil, niso splošno priznane, zato ga je bilo tudi malo strah, kakšen bo odziv."

Predvsem cerkve, verjetno?

"Predvsem cerkve. Še ena stvar je bila, ki je verjetno tudi vplivala na to. Poročen je bil z ženo, ki je hodila v cerkev, ki je bila verna in tudi mogoče ni želel nasprotovati prav njej. Tekom svojega življenja je nekako začel priznavati, da ne podpira te ideje cerkve in se je tudi opredelil za agnostika. Knjiga o izvoru vrst je nastala 22 let po zaključku potovanja in temu je botrovalo še eno dejstvo. Verjetno bi Darwin s tem še malo zavlačeval, če ne bi ugotovil, da obstaja še en naravoslovec, Alfred Wallace, ki je deloval na drugem koncu sveta, tam nekje v Malaji, in je tudi prišel do zelo, zelo podobnega zaključka kot Darwin. Ko je Darwin, oziroma ko so tudi njegovi kolegi videli, da bi Wallace tudi lahko prehitel Darwina, čeprav je Darwin razvijal svojo teorijo že veliko pred Wallaceom, so mu svetovali naj malo pospeši z objavo, do katere je potem le prišlo."

Tako je ta teorija zdaj poimenovana prav po njem, po Darwinu.

"Teorija je imenovana po Darwinu, vendar se tudi Wallaceu priznava, da je imel pravilne zaključke tudi on."

Koliko je Darwinova misel danes še prisotna v vsakdanjem delu biologov?

"V bistvu Darwin je postavil nov temelj biologije, se pravi evolucijo. Do takrat so vedeli, da se organizmi spreminjajo, niso pa vedeli, zakaj. Niso poznali nobenih mehanizmov spreminjanja. Danes nam je vse to bolj jasno, čeprav Darwin nekaterih snovi ni znal razložiti. Zakaj ne? Takrat še niso poznali mehanizmov dedovanja, niso poznali molekule DNK, ta je bila odkrita nekaj manj kot sto let kasneje. Postavil je neke osnove, danes pa v bistvu naša nova dognanja dokazujemo v luči evolucije."

Kako se delo naravoslovca raziskuje od tistega iz časa Darwina? Vaše delo recimo.

"Mislim, da vsi biologi prav občudujemo naravoslovce, ki so delovali v prejšnjih stoletjih. To so bili res ljudje, ki so imeli veliko znanja, čeprav mogoče se v nekaterih točkah niso imeli pravilnih zaključkov, vendar so se spoznali na geologijo, proučevali so živali, proučevali so rastline, kemijo, mikroskopirali so, tako da so bili dejavni na več različnih področjih. Medtem ko smo danes biologi, predvsem zaradi ogromne količine podatkov, ki nas obdajajo - vsak dan izide na stotine člankov - ne moremo vsemu slediti, tako da smo biologi bolj osredotočeni na neko ožje področje, bolj na botaniko. Lahko gremo še bolj ozko, samo na določen vidik znotraj botanike ali znotraj zoologije. Čeprav je znanja veliko, veliko več kot takrat, je ta širina prisotna samo pri nekaterih."

Kako si razlagate, da se občasno tudi pri nas oglasijo kreacionisti? Kako to, da sploh dobijo glas? Kako to, da pri tako logično razloženem razvoju po Darwinovi teoriji pridejo s kreacionistično teorijo?

"Res je zanimivo. Tako bi rekla: pri nekih zaprtih skupnostih, kot so nekatere zaprte muslimanske skupnosti, ki ne dopuščajo dotoka nekih novih idej, je kreacionistična misel še vedno prisotna. To nas ne preseneča toliko, ker ima tam vera tako zelo močen pomen. Bolj nas preseneča, koliko je kreacionizem prisoten v Združenih državah Amerike. Ko sem se pripravljala na to oddajo, sem malo šla pogledat podatke. Kar 38 odstotkov Američanov verjame, da je človeka in živali ustvaril stvarnik pred deset tisoč leti, take, kot so danes. 38 odstotkov. To je za nas ogromna številka, ampak lahko povem, da je to najnižja številka v zadnjih 35 letih. Recimo, leta 2000 je 44 odstotkov Američanov verjelo, da je človeka v taki obliki ustvaril bog. Seveda tu govorimo o Američanih, ki imajo nižjo izobrazbo, se pravi osnovnošolsko, mogoče srednješolsko izobrazbo in ki so zelo verni. Seveda obstajajo tudi verniki, ki priznavajo obstoj evolucije in darvinistične teorije. Tudi sam papež je rekel, da priznava evolucijo, razvoj vrst. Torej obstajajo tudi ljudje, ki verjamejo v evolucijo, v razvijanje vrst, in nekako menijo, da je pri tem vsem v ozadju tudi stvarnik."

Celoten pogovor, ki ga je vodila Mojca Klarič, lahko poslušate prek povezave nad besedilom.


Zadnji prispevki