Trenutno se predvaja:
9. maj 2018 ob 20:04Zgodbe

Irina Makarova Tominec: »Preplet slovenskega, slovanskega in italijanskega sveta na Primorskem je nekaj unikatnega, prekrasnega.«

Irina Makarova Tominec je docentka za jezikoslovje na Univerzi na Primorskem. Njeni kolegi ji pravijo tudi 'slovenistka iz Moskve'.
Irina Makarova Tominec se raziskovalno ukvarja z migracijami Rusov v Slovenijo. Po zadnjih podatkih jih je v Sloveniji okrog šest tisoč. Foto: Radio Koper

Slovenščine se je začela učiti v rojstni Moskvi na lektoratu za slovenski jezik po svetu, ki je star že več kot 30 let. »Ko sem se preselila iz Moskve v Ljubljano, sem za razliko od mnogih priseljencev prišla dokaj pripravljena,« razlaga.

V devetdesetih letih so Rusi Slovenijo bolj slabo poznali. A tam je bilo veliko predstavništev slovenskih podjetij, kot so Krka, Helios, Belinka in Adria Airways, s katerimi je sodelovala. Tudi zato je izbrala študij slovenščine. Obenem pa je bila ena redkih, ki se je odločila za to smer: »Bila sem ena od petih punc, ki so bile sprejete na študijski program slovenistika.«

Podiplomski študij je nadaljevala na Univerzi v Ljubljani. Za temo svoje naloge je pri profesorici Adi Vidovič Muha na Filozofski fakulteti izbrala ljubljanščino. Težava pa je bila, da je imela na voljo le malo strokovne literature. »Pa tudi Ljubljančanov v Ljubljani v resnici ni na pretek, saj je večina prebivalcev priseljenih,« nam je povedala.

Irina je uspešno zaključila študij in se na povabilo profesorice Vesne Mikolič z Univerze na Primorskem leta 2006 odločila za selitev v Koper. Na Primorski univerzi je začela poučevati ruščino in slovenščino za rusko govoreče tujce in študente. Po letih predanega in trdega dela, kjer je v bistvu orala ledino, je soustanovila Lektorat za ruski jezik, kjer se lahko študentje in občani tudi danes učijo ruščino in dobijo potrebne veljavne certifikate. V sodelovanju s Fakulteto za turizem pa je pripravila prvi tovrstni učbenik v Sloveniji, »Ruščina v turizmu«, ki je inovativno zasnovan in je tik pred izdajo.

Raziskovalno se ukvarja z migracijami Rusov v Slovenijo. Na osnovi ene od svojih raziskav zaključuje, da Slovenci dobro sprejemamo Ruse, brez stigmatizacij. In to jo zelo veseli, poudarja, saj to ne drži za vse države, kamor se Rusi prav tako preseljujejo. Po zadnjih podatkih jih je v Sloveniji okrog šest tisoč.

Svojemu delu je zelo predana. Poklic je njeno življenje: »To je sveta resnica. To je za večino Rusov zelo značilno.« Zgled so ji dali učitelji na Univerzi Lomonosov, kjer je študirala: »Ali delaš vse na maksimum, uživaš v svojem delu, orješ ledino, ali pač nič. Se moraš pravilno odločiti za svoj poklic, in mislim, da mi je to uspelo

Čeprav ima v Sloveniji prijatelje in dobre kolege, pogreša dom. »Dom je vedno dom,« poudarja, pa čeprav Slovenci in Rusi delijo iste vrednote in skupni pogled na svet. Sicer pa se danes počuti tudi že Primorka. Prvi stavek, ki ga je slišala v slovenščini, je bil prav v primorščini. S skupino študentk je bila na obisku na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi. Ob vstopu jih je eden od zaposlenih, Franko, nagovoril v melodični primorščini. To jo je očaralo: »Ta povezava slovenskega, slovanskega in italijanskega sveta na Primorskem je nekaj unikatnega, prekrasnega

Prav tako uživa v istrski pesmi. Med njenimi najbolj priljubljenimi je denimo Bučarjeva »La mula Jole«. Dokler ji niso prevedli besedila, je celo mislila, da je to primorska himna, ker so ljudje, ko jih opazovala pri poslušanju, tako uživali ob njej.

Irina je od Slovencev prevzela nekaj navad. Med temi je predvsem šport: »Slovenci ste zelo športen in delaven narod. In to prav občudujem

Rada teče, se sprehaja. Prosti čas pogosto preživlja v Škocjanskem zatoku, ki jo zaradi ravnine in konjev spominja na Rusijo in njen dom. Ampak za razliko od Moskve, kjer je življenje trdo, hitro, zelo stresno, se na Obali počuti sproščeno. Tu je ritem življenja veliko počasnejši, umirjen: »Ko pridejo moji sorodniki na obisk, so prve dni tako sproščeni, kot bi bili v savni. Ugotovijo namreč, da jim ni treba nikamor hiteti. To je zanje pravi šok. Pozitiven, seveda. Vidim, kako začnejo dihati.«

Ob tem opozarja, da je ta počasni ritem lahko nevaren, saj te lahko uspava. Zato se pogosto vrača v Moskvo, kjer spet zaživi v hitrem urbanem tempu. Življenje med tema dvema življenjskim slogoma je zelo adrenalinsko, poudarja.

Največja razlika med Obalo in rodno Moskvo je prav v prostem času. »V Moskvi ves čas delamo. Ta ritem nas posesa, ker je ogromna konkurenca. Tu pa imaš možnost, da zaživiš. Tu v bistvu živiš kot bogataš, tudi če nimaš ne vem kakšne plače … Tukaj imaš čas za vse, to je prednost Slovenije. Ne rabiš tri ure do službe in tri ure nazaj kot v Moskvi«.

Lea Širok (Radio Koper) in Dijana Harčević Ćatić (Kulturno izobraževano društvo PiNA)


Iščete ponudnika storitev na obali?
Brezplačno pridobite ponudbe in cene preverjenih ponudnikov

Pridobite cene in ponudbe


Zadnji prispevki