Trenutno se predvaja:
12. oktober 2017 ob 11:34Zgodbe

"Ko bobnov nisem imel ob sebi, sem ritme vadil kar na mizi ali na sebi"

Trinajstletni Radoš Bone s Ceste pri Ajdovščini obiskuje glasbeno šolo Vinka Vodopivca, v prihodnosti pa bi rad študiral jazz bobne v tujini.
Radoš Bone. Foto: osebni arhiv
Radoš Bone. Foto: osebni arhiv

Radoš Bone se je za tolkala odločil, ker preprosto uživa v ritmih. Svoj talent uspešno razvija ob strokovni podpori Uroša Nemaniča v Glasbeni šoli Vinka Vodopivca Ajdovščina in prejema tudi najvišja priznanja na mednarodnih glasbenih tekmovanjih Svirel. Četrto leto je član Pihalnega orkestra Vrhpolje, v prihodnosti pa bi rad študiral v tujini in postal član uglednega big banda.

Ob priljubljeni temi iz filma Gospodar prstanov z istoimensko knjigo v roki in s kozarcem cedevite pred sabo, tam nekje sredi vasi Vrhpolje na Vipavskem, v pričakovanju njokov z divjačino in pogledom na kameleona ... Tudi vi bi tako z veseljem odkrivali vsakdan mladeniča, ki mu glasba narekuje slog življenja in zagotovo tudi prihodnosti. "Glasba je bila v naši družini vedno prisotna. Doma smo prepevali in igrali različne instrumente. Ker sam nisem rad pel, sem že zelo zgodaj petje in igranje kitare spremljal z bobni. Najprej sem imel le preprost otroški bobenček, nato so mi starši kupili bonge, kasneje tudi ksilofon, po starejšem bratu pa sem kmalu podedoval celo 'baterijo'. V ritmih sem užival. Če bobnov ni bilo v bližini, sem jih vadil na mizi ali na svojem telesu," pripoveduje Radoš.

Pred kratkim si je poškodoval roko in ob tem še poglobil svoje spoznanje o vlogi glasbe na njegovi poti: "Naenkrat nisem mogel igrati v bendu, se pripravljati za orkester ali se preprosto sprostiti z igranjem bobnov. To sem zelo pogrešal." Veščine na tolkalih je najprej osvajal ob pomoči Jasne Kos, nato je, najprej v Kulturnem društvu Pihalna godba Vrhpolje, zadnje leto pa v ajdovski glasbeni šoli, njegov učitelj in tudi njegov zgled postal Uroš Nemanič.

Zlati priznanji na mednarodnih glasbenih tekmovanjih Svirel leta 2016 in 2017 sta njegovi najljubši nagradi, čeprav je bil najvišje ocenjen tudi na letošnjem regijskem tekmovanju, z državnega tekmovanja Temsig pa se je vrnil s srebrnim priznanjem.

Veselje do skupnega muziciranja in druženje s prijatelji uresničuje v Pihalnem orkestru Vrhpolje in šolskem pihalnem orkestru. Zadnja leta v poletnem času svoje glasbeno znanje nadgrajuje v orkestrskih šolah OrkesterKampa v Bovcu, kjer je že nastopil v simfoničnem, pihalnem in jazz orkestru. Navdušila ga je tudi poletna šola Musica Creativa v Izoli: "Igranje v orkestru je odlična izkušnja, ker skupaj ustvariš nekaj lepega in se družiš z vrstniki, ki imajo podobna zanimanja."

Njegov mentor Nemanič verjame, da je pred mladim glasbenikom uspešna pot, saj je muzikalno in tehnično zelo napredoval. Radoš pa že snuje načrte za prihodnost: "Prihodnje šolsko leto se bom vpisal na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, kasneje pa bi rad študiral jazz bobne v tujini. Že dolgo si želim igrati v kakšnem big bandu in upam, da se mi želja uresniči."

Ajdovski tolkalec namreč simpatizira z jazz glasbo, njegovi vzorniki so Dave Wackle, Buddy Rich in Marcus Miller. Je aktivni član skupine Temeljni postopki oživljanja, saj sta mu všeč tudi punk in rock.

Tatjana Gregorič


Zadnji prispevki