Trenutno se predvaja:
15. februar 2017 ob 18:51Zgodbe

Luka Lisjak Gabrijelčič: Budimpešta postaja svetovljanska metropola srednje Evrope

36-letni Novogoričan živi na Madžarskem, kjer dela na znanstvenem projektu.
XIII. okrožje Budimpešte, Újlipótváros, začasni dom Luke Lisjaka. Foto: Luka Lisjak

XIII. okrožje Budimpešte, Újlipótváros, začasni dom Luke Lisjaka. Foto: Luka Lisjak

Foto: Luka Lisjak

Budimpešta. Foto: Luka Lisjak

Novogoričan Luka Lisjak Gabrijelčič se je po končanem študiju zgodovine in italijanistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani preživljal s prevajalstvom in publicističnim pisanjem. Pri 27 letih pa se je odločil za akademsko kariero. Izbiral je med univerzama v Firencah in Budimpešti.

"Blizu sta mi bili dve univerzi: mednarodna European University Institute v Firencah, kjer imajo dokaj kakovosten študij humanistike, in Central European University v Budimpešti. Na koncu sem se odločil za drugo. Po končanem magisteriju se mi je ponudila še priložnost za delo na tamkajšnjem znanstvenem projektu zato sem se odločil, da tukaj končam še doktorat. Zadovoljen sem, da sem se odločil tako. Znanstveni projekt je povezan z zgodovino politične misli v srednji in vzhodni Evropi. Naše delo bo izdala Oxford University Press. Gre za zelo obsežen projekt, ki traja že osem let."

Budimpešta je eno izmed tistih mest, ki se ves čas pojavlja visoko na lestvicah najlepših metropol sveta, a ostaja precej malo obiskana. Luka meni, da se je to precej spremenilo. "Prav v zadnjih dveh, treh letih je postala zelo priljubljena turistična točka. Veliko je pridobila na račun Prage. Praga je bila namreč vrsto let središče srednjeevropskega turizma. Zdaj pa opažam precej mladih, ki so se prej odločili za obisk Prage in se tam nastanili, da pridejo v Budimpešto, tudi zato, ker je cenejša, ni nasičena s turizmom, ima večje staro mestno jedro in zelo živahno nočno življenje."

Luka Lisjak Gabrijelčič dodaja, da pozabljamo, kakšen status je imela Madžarska pred drugo svetovno vojno: "To je bilo največje mesto pred petimi velikimi imperialnimi prestolnicami – Dunajem, Berlinom, Londonom, Parizom in še Moskvo oziroma Sankt Peterburgom. Bila je eno od središč evropske kulture. Po drugi svetovni vojni se je ta vpliv zmanjšal. Se pa čuti da je ostala ta identiteta, ta samozavest mesta in zavedanje njenih prebivalcev, da so metropola in kulturno središče. To je neka zanimiva mešanica, ta provincialnost v pozitivnem pomenu besede.... Torej, da ni napihnjenosti, nadutosti prebivalcev, ki mislijo, da so v središču sveta. Tega Budimpešta nima. Po drugi strani pa ima veliko svetovljanskosti in navezanosti na urbano tradicijo."

Budimpešta je znana tudi kot stičišče boemske kulture in raznolikega nočnega življenja. "To je ena izmed prednosti Budimpešte, da je vedno imela zelo živahno družabno življenje. Ljudje radi hodijo ven, radi se družijo, predvsem v nekaterih starih četrtih. Recimo v tem znamenitem VII. distriktu je zelo veliko lokalov, tako, da se predvsem mladi ljudje tukaj ne dolgočasijo."

Odprtost ni prvi pridevnik, ki bi ga uporabil za Madžare, pove Lisjak Gabrijelčič, ko ga vprašamo, kakšni so domačini in kako so ga sprejeli: "So zelo zadržani, ampak to je način vedenja, ki skriva neko globljo prijaznost. Ko me obiščejo prijatelji iz Slovenije, se čudijo, da se nihče, tudi v lokalih, ne nasmehne. Ampak to je površinski vtis! Ko se jim približaš ali ko kaj potrebuješ, vidiš, da niso vajeni kazati neke zunanje prijaznosti, so pa dosti bolj prijazni, kot v marsikaterem drugem velemestu."

Še vedno velja stereotip, da Madžari ne znajo angleščine, vendar se tudi to izboljšuje. "Med mladimi to ne velja, zlasti ne v Budimpešti. Je pa znanje tujih jezikov, še posebej angleščine, zelo pičlo. Tudi statistični podatki kažejo, da je odstotek ljudi, ki govorijo tuje jezike, na Madžarskem najnižji v Evropi. Še pregovorno monoglotski deželi Italija in Španija imata višji odstotek ljudi, ki znajo tuje jezike."

Družbeno političnemu ozračju v državi in mestu v veliki meri daje ton predsednik Viktor Orban. "V primerjavi s Slovenijo je Madžarska politično zelo apatična država. To je značilnost, ki je vedno veljala, danes še toliko bolj. Vendar ima Budimpešta poseben status. Vedno ga je imela! Njena družbena klima je bila drugačna od preostale v deželi. Imela je liberalno tradicijo že med obema vojnama. Že v času komunizma je bila veliko bolj liberalna in protikomunistiična kot preostala Madžarska. Orbanova vlada ima podporo skoraj povsod na Madžarskem razen v Budimpešti, še zlasti v Pešti, kjer je bolj urbani mlajši del mesta."

Sicer pa Luka Lisjak Gabrijelčič končuje omenjeni znanstveni projekt na Srednjeevropski univerzi (CEU) v Budimpešti. Kmalu bo oddal doktorat, zato se bo čas njegovega bivanja iztekel. V življenju ga kmalu čakajo novi izzivi in priložnosti. Povedal je, da žal ali pa na srečo pripada generaciji in izobrazbenemu profilu, ki nima veliko možnosti za zaposlitev. Zato bo moral službo iskati po vsej Evropi. Kljub temu ostaja optimist in upa, da mu bo usoda v zvezi s tem naklonila dobre priložnosti.

Nataša Uršič


Zadnji prispevki