Trenutno se predvaja:
9. februar 2018 ob 13:28Zgodbe

Meta Fajdiga: "V Švici je zanimanje za klasično glasbo večje"

Ena najuspešnejših mlajših primorskih glasbenic, 26-letna ajdovska pianistka Meta Fajdiga, nam je predstavila prehojeno pot in izkušnje s študijem v Švici.

Med številnimi primorskimi glasbenimi talenti ima zagotovo Meta Fajdiga prav posebno mesto, je nekakšen biser med biseri, saj je njena glasbena pot zaznamovana s številnimi izjemnimi uspehi. Lahko bi celo zapisali, da je v dvajsetih letih poglabljanja in odkrivanja sveta črno-belih tipk osvojila skoraj vse, kar lahko osvojil mlad glasbenik. Meta je večkratna zmagovalka državnih, pa tudi mednarodnih tekmovanj v Franciji, Rusiji, Italiji, Švici.

Po šolanju v Glasbeni šoli Vinka Vodopivca Ajdovščina, v razredu profesorice Helene Plesničar, je študij nadaljevala na Akademiji za glasbo v Ljubljani, v razredu profesorice Tatjane Ognjanovič. Svoje glasbeno znanje je dodatno nadgrajevala na mojstrskih tečajih pri priznanih pianistih Igorju Lazku, Oliverju Kernu, Zoltanu Kocsisu, Stephenu Kovacevichu in Paulu Baduri-Skodi. Pred štirimi leti in pol je študij nadaljevala v razredu svetovno priznanega pianista in pedagoga Konstantina Šerbakova na Visoki šoli za umetnost v Zürichu, kjer je pred kratkim zaključila že drugi, solistični magisterij iz klavirja.

Izvrstna ajdovska pianistka ima za sabo tudi vrsto koncertov na odrih po Sloveniji, Italiji, Slovaški, Franciji in Švici. S Simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo Ljubljana je za izvedbo Lisztovega Totentanza za klavir in orkester pred štirimi leti prejela tudi Prešernovo nagrado Akademije za glasbo Ljubljana. Občinstvo in žirijo navdušuje z zrelo, kleno, tehnično brezhibno, jasno in poglobljeno klavirsko igro.

Kako danes razmišlja o spremembah, ki jih je doživela v času svojega intenzivnega večletnega študija? "Mislim, da se je najbolj spremenil odnos do same sebe. Začela sem ugotavljati, da zunanjost v tem trenutku ni tako pomembna, temveč da moram v globino, v raziskovanje tega, kar sama želim, v odkrivanje lastnega razumevanja skladateljevega sporočila. Vse ostalo raziskovanje fizičnega aparata pianista in klavirja je druga stopnja, ki je nastala kot posledica."

Vadba klavirja je zanjo danes postala čista poezija, kar je za mnoge glasbenike zagotovo presenetljiva izkušnja. Predana klasični glasbi pa ob vrnitvi domov razmišlja tudi o razlikah odnosa do resne glasbe doma in v tujini. "S svojimi izkušnjami večkratnega nastopanja v tujini sem občutila veliko razliko, velika razhajanja. Predvsem v Švici se splošna populacija ljudi, povprečen človek, če želite, veliko bolj zanima za klasično glasbo. S čim je to povezano, žal ne morem odkriti, ker premalo poznam tako slovensko kot švicarsko zgodovino. Morda je vzrok tudi v šolskem sistemu, večjem opozarjanju, večjem številu povabil na tovrstne koncerte in opozorilih, da klasična glasba obstaja. Prepričana sem, da je prav klasična glasba najbolj kakovostna glasba, ki jo je človek skozi zgodovino ustvaril. Zato ji je vsekakor vredno nameniti vsaj nekaj časa, pa čeprav je na prvi pogled mogoče preveč komplicirana in predolga. Vsekakor bi ji morali v Sloveniji nameniti več pozornosti in poskušati zagotoviti, zakaj po vseh teh stoletjih še vedno poznamo in obožujemo Mozarta."

Meta, doma iz Lož pri Vipavi, pa v družini ni osamljena glasbena zvezda, saj sta njeni sestri tudi uspešni glasbenici: Jana Fajdiga Trošt igra piccolo v Slovenski filharmoniji, mlajša sestra Tjaša pa trenutno študira prvostopenjski študij jazz petja v Amsterdamu.

Tatjana Gregorič

Daljšemu pogovoru lahko prisluhnete v posnetku oddaje Glasbeni abonma.

Foto: Janez Marolt


Zadnji prispevki