Trenutno se predvaja:
13. november 2017 ob 10:34Zgodbe

Mladi v službi: leni, razvajeni, neodgovorni?

Milenijci so mladi, rojeni od približno 1980, ki vstopajo na sodobni trg dela. Raziskave pravijo, da bo čez 10 let 75 % ljudi na delovnih mestih po svetu milenijcev.

Kje smo dobili svoje medalje

V tujih medijih se pogosto piše o milenijski generaciji, okrog mladih na začetkih karier se spletajo mnogi stereotipi. Povzema jih znani intervju, v katerem avtor motivacijskih priročnikov Simon Sinek trdi, da so milenijci leni, neosredotočeni in narcisistični. Ne prenesejo odgovornosti in vodstva nad sabo, ne poznajo samokritike. Mladi se za uspeh ne trudijo, pravi, ker so na tekmovanjih dobivali medalje za vsakršno sodelovanje, zato se je trud za prva tri mesta razvrednotil.

Klišejski milenijec v pisarni zabija čas na pametnem telefonu, žveči veganske piškotke, pričakuje nadpovprečno plačilo, živi pri mami in nikoli ni zadovoljen. Vendar ima vsaka medalja dve plati. Na drugi strani je pripadnik te generacije, ki se pri delu zares trudi, vlaga v svoje znanje, je potrpežljiv in ceni mentorstvo, hkrati pa v stare rutine uvaja nove tehnologije in sodobne pristope. Medalje na tekmovanjih je dobival – če hočete! – samo za prva tri mesta. "Stereotipi o razvajenih milenijcih držijo do neke mere," razloži psihologinja dr. Ana Arzenšek (na fotografiji) s Fakultete za management Univerze na Primorskem: "Visok odstotek mladih med 20. in 30. letom je bil deležen veliko časa, skrbi, pozornosti svojih staršev. Posledično imajo nekateri mladi o sebi predstave, da so nekaj posebnega. Nikakor pa tega ne moremo trditi za vse pripadnike te generacije."

Različni milenijci, en sam trg dela

Oba milenijca sta soočena s trgom dela, ki počasi okreva. Kot je objavil Zavod za zaposlovanje, je bilo konec oktobra na Zavodu prijavljenih 82.993 brezposelnih, to je 14,7 % manj oseb kot v istem obdobju lani. Arzenškova izpostavi spremembe, ki jih je gospodarska kriza pustila na trgu dela: "to je sproščen odnos do novega zaposlovanja. 70 % zaposlitev, ki se ustvarijo za mlade, je nestalnih, prekernih." Nestabilne zaposlitve na človekovo duševnost vplivajo negativno in zavirajo prehod mladih v odraslost, poudari psihologinja. Po drugi strani pa je razumljivo in dobrodošlo, da delodajalci najprej preizkušajo sposobnosti mladih.

Beg možganov ali možgani na paši?

Mnogim milenijcem diši kruh v tujini. Lani se je v iz Slovenije odselilo skoraj 9000 oseb ali trikrat več kot pred 10 leti. Med njimi je bilo največ mladih, starih med 25 in 34 let. Šlo je tudi za beg možganov: med odseljenimi ima 40 % višjo ali visokošolsko izobrazbo. Globalno gledano so milenijci najbolj izobražena generacija doslej. To pa se ne sklada s povpraševanjem na slovenskem trgu dela, saj 80 % delodajalcev trenutno išče ljudi s 5. stopnjo izobrazbe, to je srednja šola. Diplome in magisteriji niso več zagotovilo za službo, mnogi mladi jih lahko postavijo le na knjižno polico. To stanje dr. Ana Arzenšek komentira: "Dobro urejen brezplačen študij pomeni neko obliko socialne in zdravstvene varnosti. Na drugi strani gre lahko za odlašanje z odločitvijo za odraslo življenje, nejasna je tudi prihodnost glede zaposlitve. Delodajalci pa poudarjajo predvsem, da iščejo nekoga, ki bo delal, ne nekoga, ki bo zgolj pameten."

Ivana Zajc

Pogovor z dr. Ano Arzenšek lahko poslušate prek povezave nad besedilom


Zadnji prispevki