Trenutno se predvaja:
13. februar 2018 ob 19:17Zgodbe

Piranski dvižni most je bil edinstven na Jadranu

Edini dvižni most čez morsko ožino na slovenski obali je skoraj do konca 19. stoletja stal v Piranu. Več kot 300 let je v mestu povezoval bregova notranjega mandrača. Nato so notranji mandrač zasuli in most porušili.

Na nasutju je nastal Tartinijev trg, Piran pa je ostal brez edinstvenega mostu, na katerega bi bile ponosne tudi Benetke, poudarja poznavalec mostov in gradbeni inženir z Goriške Gorazd Humar: "Grajen je bil iz kamna, vendar na popolnoma nekonvencionalen način. Na prvi pogled je bil videti kot navaden ločni most, kakršnih je v Benetkah veliko. Več kot 300 je namreč kamnitih oziroma opečnatih mostov preko kanalov. A je piranski most imel povsem drugačno nosilno strukturo. To ni bil ločni most, temveč sta to bili dve ločeni polovici mostu, ki se med seboj nista dotikali. Vmes je bil pas, širok približno 80 centimetrov, tako da je bilo ladjam omogočeno, da so jambori zdrsnili skozi to odprtino."

Zgradili so ga leta 1578, leta 1894 pa so v Piranu zaradi nevzdržnih higienskih razmer, ki so bile posledica šibkega pretoka vode in neurejene kanalizacije, zasuli notranji mandrač in porušili most. Do takrat je kar 316 let imel več funkcij, poudarja Humar: "Predvsem je bil del obrambnega sistema Pirana. Na levi in desni strani mostu sta bila obrambna stolpa, ki sta ščitila most in prehod v ožino, ki je vodila v mandrač. Most je služil tudi prehodu prebivalcev, ker je močno skrajšal povezavo, saj jim ni bilo treba hoditi okrog mandrača. Imel je tudi obrambno funkcijo. Z mostu je bilo mogoče braniti vsak dostop do notranjega mandrača."

Posebej je zanimiv s konstrukcijskega vidika. Tudi v tem pogledu je piranski most edinstven tako na Jadranu, kot v Sredozemlju. "Že zaradi tega, ker je bil zgrajen iz kamna na povsem nekonvencionalen način in zaradi mejnih sposobnosti nosilnosti kamna, je bil redek primer. Šli so do tistega skrajnega roba, ko še ni bilo nevarno, da se kamniti bloki prevrnejo."

Prehod med polovicama mostu je bil širok od 3 do 3,5 metra, zgornji del konstrukcije je bil 2,5 metra nad morsko gladino: "Mornarji so morali dobro skloniti glavo, da niso udarili v mostno konstrukcijo, vendar je jambor lahko šel mimo. Nato se je dvižni mehanizem spustil in omogočil prehod pešcem."

Humar v sodelovanju z mariborsko gradbeno fakulteto, kjer tudi predava, pripravlja tridimenzionalno rekonstrukcijo mostu. Znova naj bi zaživel tudi v virtualni podobi. Za začetek v Pomorskem muzeju snujejo zasnovo za postavitev informativne table, ki bi obiskovalce, pa tudi Pirančane ob čakanju na avtobus na Tartinijevem trgu spominjala na nekdaj ključni mestni objekt.

Povejmo še, da je Humar zgodovino in konstrukcijske posebnosti dragocenega pomorskega tehničnega spomenika raziskal prav na pobudo Pomorskega muzeja v okviru projekta Mala barka 2. Zgodovino piranskega pristanišča, v kateri je omenjen tudi dvižni most, pa so leta 1993 v publikaciji "Piransko pristanišče od starega mandrača do današnje podobe" podrobno opisali sodelavci Pomorskega muzeja Flavij Bonin, Nadja Terčon in Sonja Ana Hoyer.

Zanimanje javnosti, ljubiteljev in strokovnjakov pa že desetletja zbuja tudi zgodba o prvi italijanski potniški ladji, ki je osvojila modri trak in svojo pot zaključila v našem morju pri Izoli. Govorimo seveda o ladji Rex. Med njenimi ljubitelji je Marjan Kralj, Izolan, ki je večino svojega življenja posvetil raziskovanju in zbiranju gradiva o tej mogočni ladji. Zdaj si želi, da kraj pri Izoli, kjer je ladja ob koncu druge svetovne vojne potonila, ne utone v pozabo. Zato poziva obalne občine, naj kraj s potopljenimi ostanki mogočne čezoceanke uvrstijo na svoje sezname promoviranja turističnih znamenitosti. Kralj si želi, da bi oblikovali delovno skupno, ki bi Rex "končno postavili na pravo mesto, tako kot si zasluži".

Posnetek oddaje Morje in mi, ki jo je pripravila Lea Širok, lahko slišite prek povezave nad besedilom.


Iščete ponudnika storitev na obali?
Brezplačno pridobite ponudbe in cene preverjenih ponudnikov

Pridobite cene in ponudbe


Zadnji prispevki