Trenutno se predvaja:
18. maj 2017 ob 18:46Zgodbe

V Kobaridu mlada domača oblikovalka "reinkarnira" oblačila

Karmen Koren iz Drežnice je v Kobaridu odprla posebno trgovino, opremljeno z rabljenimi predmeti, v kateri zbira rabljena oblačila in jih na željo kupcev tudi predela.

Konec tedna so v Kobaridu odprli trgovino Reinkarmika, v kateri ponujajo oblačila iz druge roke, predelavo oblačil in tudi nove unikatne izdelke mlade oblikovalke Karmen Koren, ki je z uspešnimi projekti že večkrat opozorila nase tako doma kot v tujini. 27-letnica se je pred kratkim iz prestolnice vrnila v domačo Drežnico na Kobariškem, kjer nadaljuje svojo poslovno pot.

Urejanja trgovine, ki bolj kot na tipično prodajalno spominja na izbo s pohištvom iz različnih starejših obdobij, polepljenimi fotografijami iz modnih revij, oblačili in unikatnimi kosi, predelanimi iz starih oblek, ki visijo na lestvah, se je Karmen lotila na lastno pest. Zamisel je v njej zorela leto dni; ko je našla primeren prostor, se je sama lotila pleskanja, celo polaganja ploščic.

"Moj namen je bil dobiti stvari, ki naj jih ne bi več bilo. Iskala sem jih pri 'noni', doma, pri tetah, stricih ... od lestev do pohištva, stolov ... Vsa oprema v trgovini mi je bila podarjena od nekoga, ki bi tisto vrgel stran. Za nekoga so to smeti, za drugega pa zaklad. Zame je to zaklad."

Energije in idej ji ne manjka, prepričana je, da se ji bo tudi odločitev, da v Kobaridu odpre posebno trgovinico - za mnoge pogumen in drzen korak, zanjo pa popolnoma običajen -, obrestovala.

"Ponujam 'second hand' (rabljena, op. p.) oblačila, predelavo le-teh. Če dobimo kakšen strgan kos, ga popravimo. Na primer iz jakne naredimo majico ali pa iz krila naredimo obleko. Delam s kombinacijo novih materialov, zbiram pa tudi rabljena oblačila. Kdorkoli jih lahko prinese. So stvari, ki bi jih nekdo odvrgel. Raje naj jih prinese meni ali pa na Rdeči križ ali Karitas. Pomembno mi je, da delam tudi unikatne kose, z neko zmerno ceno – da ni majica po sto evrov, ampak ima normalno ceno, dvajset ali trideset evrov. Hočem narediti res pošteno tekstilno industrijo. Šivam pred ljudmi. Šivalnica je že v prvem prostoru trgovine. Ljudje, ki pridejo sem, to vidijo."

Že prvi dan je trgovina, v kateri so omamno dišali domači flancati babice Cilke, pa da se nam ne bo smejala, bomo rekli po domače – "štraub none Cilke" - privabila številne domačine, ki jih je zamisel navdušila, celo moške. Nona Cilka je imela na odprtju trgovine rahlo orošene oči: "Zelo sem ponosna. Mi vidimo drugače kot mladi. Mislimo, da to ne bo šlo, ampak mladi imajo dosti energije in zagnanosti. Želim ji vso srečo."

Daljši pogovor Mariše Bizjak s Karmen Koren lahko slišite s klikom na fotografijo nad besedilom.


Zadnji prispevki