Trenutno se predvaja:
12. september 2017 ob 18:03Zgodbe

V pomorskem muzeju v Trstu tudi ena od dveh še ohranjenih čup

Pomorski muzej v Trstu s svojimi primerki ladij in druge opreme pripoveduje tako o pristaniški kot ribiški preteklosti. Slednja je še posebej povezana s Slovenci v Italiji.

Muzej je umeščen v stavbo z začetka 18. stoletja v ulici Campo Marzio. Ta je tik pred križiščem ob morju, ki pelje proti središču Trsta, in kopališčem Lanterna. Leta 1904 so tu najprej zasnovali ribiški muzej, je pojasnil direktor Enrico Mazzoli: "Avstro-Ogrska je leta 1888 ustanovila šolo ribištva in učenci so morali izdelati makete ribiških ladij, opreme in rib. Makete, ki so danes razstavljene v zgornjem delu muzeja so nastale z didaktičnim namenom. Ta zbirka modelov je bila osnova za nastanek ribiškega muzeja. Z leti je muzej pridobil različne navtične naprave, uniforme avstro-ogrske mornarice, modele ladij, tako da se je počasi iz ribiškega razvil v pomorski muzej."

Vhodni del muzeja je posvečen zgodovini Barkovljanke, v pritličnem delu pa je razstavljena čupa, najstarejše plovilo, ki so ga slovenski ribiči uporabljali v Tržaškem zalivu. "Razstavljena čupa je eden izmed dveh primerkov, ki so se ohranili na svetu. Drugo čupo hranijo v muzeju v Ljubljani. Gre za preprost ribiški čoln, narejen iz debla, ki so ga ribiči v Tržaškem zalivu uporabljali vse do sredine 20. stoletja. Nato je ta vrsta plovila izginila in ohranila sta se le ta dva primerka."

Najstarejši ohranjeni navtični predmeti v muzeju so iz leta 1650, pa tudi iz obdobja vladanja Marije Terezije. Med najstarejšimi razstavljenimi modeli ribiških ladij je bragoc iz leta 1882. Izdelan je bil za svetovno pomorsko razstavo, ki je bila istega leta na Dunaju, je pojasnil Mazzoli. "Za prestižno razstavo v prestolnici Avstro-Ogrske so se morali izdelovalci teh modelov še posebno potruditi, kar se vidi tudi pri kakovosti izdelave."

V pritličnem delu muzeja sta še razstavna prostora namenjena izumitelju ladijskega vijaka Josefu Resslu in Guglielmu Marconiju, pionirju razvoja brezžične telegrafije in radia. V muzeju hranijo tudi ostanke njegove ladje Elettra in napravo, ki je omogočila signal iz Genove v Sidney. V muzeju lahko obiskovalci spoznajo še nekaj drugih zgodovinskih osebnosti, pravi Mazzolli. Med temi je denimo Heinrich De Litroff. "Leta 1850 je predsedoval navtičnemu institutu in akademiji v Trstu. Vplival je na reformo avstrijske mornarice, izdelal pa je tudi prve zemljevide morskega dna, tako da je globine označil z različnimi odtenki modre barve. V muzeju hranimo te prve modele, ki so se kasneje razširili po svetu."

Zanimivi so tudi modeli različnih ladij, ki so nastajale v ladjedelnicah po dogovoru med naročnikom in izdelovalcem. Pomemben del pomorske zbirke pa predstavljajo tudi sidra iz 18. in 19. stoletja. Posebnost muzeja je bogata arhivska knjižnica, v kateri hranijo veliko zgodovinskih zanimivosti. V knjižnico zahajajo predvsem študentje pa tudi obiskovalci iz tujih držav, ki bi radi izvedeli več o svojih družinskih koreninah, poudarja Manzioli: "Hranimo pomemben fotografski arhiv, podatke o kapitanih in posadkah na ladjah. K nam prihajajo številni šolarji, študentje in različni raziskovalci. So pa tudi obiskovalci iz Avstralije, Amerike, ki želijo več izvedeti o svojih daljnih sorodnikih, kdaj so se izselili, na kateri ladji in v katerem obdobju."

Sicer pa s tržaško občino načrtujejo postavitev večjega Pomorskega muzeja v starem delu pristanišča, tako da bo na ogled še več razstavnih predmetov. Za obiskovalce je muzej zaprt le ob sredah.

Lea Širok, Tjaša Lotrič

Prispevek je bil objavljen v oddaji Morje in mi, ki jo lahko poslušate prek zgornje povezave.


Zadnji prispevki