Trenutno se predvaja:
5. december 2017 ob 19:17Zgodbe

Zakaj italijanščina izgublja funkcijo jezika okolja?

Na dvojezičnem območju slovenske Istre je znanje italijanščine vse slabše, predvsem mladi niso motivirani za učenje. To je treba sistemsko preučiti, ker gre za več kot tuj jezik, opozarjajo strokovnjaki.

Na dvojezičnem območju Slovenskega primorja je bila italijanščina še pred slabima dvema desetletjema tudi med večinskim prebivalstvom sestavni del vsakdanjega govora. V zadnjih letih pa temu ni več tako. Italijanščino danes dobro govori vse manj prebivalcev.

Starši učencev slovenskih osnovnih šol opozarjajo, da je znanje italijanščine med mladimi zaskrbljujoče slabo. S tem se strinjajo tudi strokovnjaki. Med njimi je v prvih vrstah profesorica Lucija Čok, uveljavljena strokovnjakinja s področja raznojezičnosti, medkulturnosti ter didaktike poučevanja tujih jezikov in jezika okolja: "Sama menim, da je duh ušel iz steklenice, ker se dogaja, da otroci ne marajo italijanščine, da so demotivirani, da so učitelji nezadovoljni. Zato mislim, da je nujno, da tudi sistemsko pogledamo, kaj se s tem jezikom dogaja. Namreč, to ni le sosedski jezik, je nekaj več. Ni samo tako, kot je na primer italijanščina v Novi Gorici. Italijanščina je sestavni del naše kulturne dediščine, naše preteklosti in tudi naše sestavljene kulture."

Tudi na Zavodu za šolstvo zaznavajo slabšo motivacijo za učenje italijanščine. Razlogov za to pa je več, poudarja pedagoška svetovalka za italijanščino kot drugi jezik Neva Šečerov: "Pogosto na odnos otrok in mladostnikov do italijanščine vpliva odnos, ki ga imajo do tega jezika njihove družine ali okolje. Včasih sprožajo nelagodje do tega predmeta tudi morebitni nesporazumi med učiteljem in učencem ... Eden izmed pomembnih razlogov je, da se je v družbi uveljavilo prepričanje, da znanje prvega tujega jezika, to je angleščine, zadostuje za uveljavljanje posameznika na globalnem trgu. Od osamosvojitve dalje zato opažamo skromno zanimanje učencev in dijakov za učenje dodatnih jezikov. Del strokovne javnosti žal zagovarja stališče, da je učenje dodatnih jezikov nepotrebno obremenjevanje otrok in mladostnikov ... Šele v zadnjih nekaj letih se ta miselnost počasi spreminja. Ugotavlja se, da znanje angleščine na marsikaterem področju ni dovolj za učinkovito sodelovanje s tujimi partnerji, zato uspešna podjetja mrzlično iščejo strokovnjake z znanjem drugih jezikov, med katerimi prednjačijo nemščina, italijanščina, francoščina in hrvaščina ... Še en razlog za manjšo motiviranost za učenje italijanščine najdemo v drugačnem družbeno-političnem in kulturnem kontekstu narodno mešanega območja od tistega pred osamosvojitvijo Slovenije. Italijanski jezik in kultura danes nista več okno v Evropo in v svet, kot sta bila pred 25 leti."

Dvojezičnost narodnostno mešanem območju je vse manj opazna, pritrjuje Neva Šečerov: "Napisov v italijanščini je vse manj. V trgovinah, institucijah, italijanski jezik nadomeščamo z angleščino. Na proslavah in druženjih se pogosto pozabi na povzetke v italijanščini. Italijanskih obrazcev, tudi zaradi digitalizacije, praktično ni več. Državni organi so tisti, ki so v tem primeru odgovorni, da zaščitijo manjšinske pravice, ki so opredeljene z ustavo."

Deloma pa so za vse slabše znanje italijanščine na območju, kjer ta velja za jezik okolja, krive zastarele metode učenja, pri katerih vztrajajo nekateri učitelji in učiteljice.

Za primer dobre prakse velja izolska osnovna šola Vojke Šmuc. Kako so se prilagodili novim razmeram, lahko slišite v pogovoru z učiteljico Tamaro Grbas. Zanimalo nas je še, kako italijanščino dojemajo študentje, ki v večkulturni prostor Slovenskega primorja pridejo od drugod. V zvezi s tem je bil naš sogovornik Lovrenc Habe iz Črnega Vrha nad Idrijo, ki obiskuje četrti letnik koprske Pedagoške fakultete.

Celotno oddajo lahko poslušate prek povezave nad besedilom.


Zadnji prispevki