Na trgu pred Minoritsko cerkvijo, le nekaj metrov od sedanje tržnice, so trgovali že v dvanajstem in trinajstem stoletju, pravi arheolog Samo Hvalec:

"Med najdbami je največ lončenine, ki se najbolje ohrani. V tej fazi je bilo tudi ogromno lesa, ki pa je relativno slabo ohranjen. Tukaj ležijo tudi elementi nekih starejših zasnov cerkev, ki so bile podrte in na novo prezidane ali pa pozidane. V najnižjih plasteh pa smo našli tudi veliko zanimivih rimskih najdb, kot so fibule in sigilatno posodje, ki je bilo najbolj eminentno posodje v rimskem času."

Predel mesta bi lahko sicer segal tudi v deseto in enajsto stoletje. Zgodovine mesta sicer ne bomo pisali na novo, dodaja Hvalec:

"Dejstvo pa je, da gre iskati rimsko in zgodnjesrednjeveško poselitev severno od današnje tržnice na višjeležeči dravski terasi, kjer so bili ljudje malo bolj varni pred konstantnimi povodnjimi, ki so tukaj nastajale, kot je razvidno iz nižjeležečih geoloških plasti."

Pred končnimi rezultati bo treba opraviti še dodatne raziskave. Jeseni pa nameravajo izkopati še manjšo parcelo ob obzidju med tržnico in atrijem minoritskega samostana – nekateri znaki kažejo, da bi se lahko tam skrivali ostanki obrambnega stolpa.