Po besedah Andreja Šiška šteje Štajerska Varda več sto mož, v soboto 1. septembra pa je nekje na Štajerskem, a ne na Pohorju, kot se je sprva govorilo, prisegel njen 1. Maistrov bataljon.

Aktivnosti so po njegovem zakonite, saj ustava določa lokalno samoupravo in pokrajine ter oblast prepušča ljudstvu. Napoveduje, da bodo podobne skupine ustanovili tudi v drugih delih Slovenije. Medtem pa je filozof Boris Vezjak opozoril, da vidi v prisegi paravojaške skupine grožnjo nacionalni varnosti in pričakuje takojšen in oster odziv politike in medijev.

Zadevo obravnava tudi policija, ki vodi postopke v zvezi z domnevnim javnim spodbujanjem sovraštva in nestrpnosti, posedovanjem orožja, dejanji zoper javni red in mir in človečnost ter kaznivimi dejanji zoper suverenost Republike Slovenije in njeno demokratično ustavno ureditev.

Odzval se je tudi predsednik republike Borut Pahor. Aktivnosti je označil za popolnoma nesprejemljive in od pristojnih organov pričakuje ukrepanje v skladu z zakonodajo. Poudarja, da je Slovenija svobodna država, a da je svoboda posameznika do izražanja omejena z enako svobodo ostalih državljanov. Slovenija je po njegovem tudi varna država, v kateri za varnost ne rabijo in ne smejo samovoljno in protizakonito skrbeti tisti, ki za to niso pooblaščeni.

Kot poroča Robert Škerjanc z Radia Slovenija pa varnostni strokovnjaki opozarjajo, da ne gre za nedolžno zadevo, saj je oblik ekstremizma pri nas vse več. Andrej Bučar Ručman s Fakultete za varnostne vede pravi, da gre za logično nadaljevanje ostrih delitev v naši družbi, ki jih z všečkanjem in svojimi komentarji spodbuja tudi politika: "Nestrpnost, klici k pobojem, umorom, Auschwitzem in groznim rešitvam, niso sankcionirani in očitno se tu pojavlja nek korak naprej, ko se neka skupina čuti poklicano, da bo urejala zadeve." Posledica tega je, kot pravi, da so demokracija in vrednote, v katere verjamemo, postavljene pod vprašaj. "Ko začnejo mladci, oboroženi s sekirami, postavljati pravila in vsiljevati red, takrat pridemo v zakon ulice in tolp in nenazadnje, če se spomnimo, kako izgleda paradiranje oboroženih uniformiranih posameznikov po ulicah in kam to pripelje, lahko gremo v zgodovinski spomin v 30-a leta v Nemčijo in je odgovor več kot jasen," še pravi Bučar Ručman.