Letos so v ospredju svetovnega dne duševnega zdravja mladi. Zaskrbljujoče je, da je duševnih motenj vedno več, to je mogoče razbrati tudi iz monografije, ki jo je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje. Preučili so podatke iz obdobja med letoma 2008 in 2015 in ugotovili, da se je v tem obdobju za 25 odstotkov povečal obisk na primarni zdravniški ravni in kar za 70 odstotkov na sekundarni.

Dr. Maja Krajnc Završnik iz pedopsihiatrične ambulante v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca v Mariboru pravi, da je spekter motenj pri mladih širok in na mariborskem območju bistveno ne odstopa. Eden od razlogov za večje število primerov je v večjem številu strokovnjakov, pogostejšem prepoznavanja motenj in dostopa do obravnav, manj je tudi stigmatizaicje. Drugi, zagotovo dovolj tehten razlog, pa je tudi v sodobnem načinu življenja, v katerem mladi doživljajo pritiske in stiske.

»Otroci so danes bolj obremenjeni. En del je zagotovo šola, drugi del pa so vse dodatne obremenitve, ki jih imajo otroci v tistem delu dneva, ki mu rečemo prosti čas, vendar zanje to ni več prosti čas. Takrat imajo namreč vedno več obveznosti, saj današnje aktivnosti postajajo vse resnejše in tekmovalno naravnane. Namesto sprostitve lahko otrok ali mladostnik doživlja hude frustracije, če ni uspešen.«

Četudi pri prepoznavanju težav igrajo pomembno vlogo starši vzgojitelji in učitelji, pa ne ravnajo vedno razumno, iz izkušenj pripoveduje doktorica Hojka Gregorič Kumperščak, vodja otroške in mladostniške psihiatrije v UKC Maribor.

Njeno izkušnjo povzemamo tako - mladostnik, odličnjak, v srednji šoli prvič dobi trojko. Začne jokati in grozi, da si bo nekaj naredil, ne učiteljica, ne svetovalna služba in ne ravnatelj ne znajo primerno pomiriti položaja v smislu – saj trojka ni konec sveta, lahko si jo boš popravil. Pokličejo starše in na koncu se vsi skupaj odločijo, da bodo poklicali reševalno vozilo in mladostnika odpeljali na psihiatrijo za otroke in mladostnike.

Tudi zato, pravi sogovornica, je več primerov hospitalizaicj. Ker se nekatere službe enostavno bojijo prevzeti odgovornost in rajši pošljejo mladostnika naprej na pedopsihiatrijo, četudi bi lahko problem obravnavali ne kot duševno motnjo, temveč kot otroško stisko.

Pot po pomoč

Otrokom in mladostnikom je na primarni ravni na voljo ambulantna pomoč z napotnico pediatra, v hudih ali akutnih primerih pa lahko poiščejo pomoč na oddelku za otroško in mladostniško psihiatrijo v UKC Maribor, tam je na voljo približno 10 postelj, ki so skoraj vedno zasedene, pravi dr. Gregorič Kumperščakova in zaskrbljeno dodaja. »Žal je treba povedati, da je z duševnim zdravjem otrok in mladostnikov nekaj narobe. Vedno več je bolnih. Statistika kaže, da se je število duševnih motenj povečalo za 64 odstotkov. To je katastrofalno in skrb zbujajoče in se odraža na zasedenosti enote za otroško in mladostniško psihiatrijo v UKC Maribo. Mi smo praktično 100-odstotno zasedeni, pa še kakšna postelja zraven.«

Hitro spreminjajoči se svet je naporen za odrasle, kaj šele za mlade

Otrokom puščamo svobodo, da se sami odločijo in sami preizkušajo, odnosi so se spremenili, vrednote so postale poljudne, mladi nimajo zgleda, izpostavlja dr. Gregorič Kumperščakova in dodaja še razmislek o vplivu virtualnega sveta, ki se mladim zdi zanimivejši od resničnosti, v katerem pa se ne morejo uriti v klasičnih čustvenih in socialnih veščinah. Tudi ne vzpostavijo pravega odnosa do alkohola in drugih prepovedanih drog, še posebej marihuane, ki v njihovih možganih v razvoju lahko naredijo veliko škodo.

Imajo vsi mladi enakopraven dostop do pomoči?

»Stanje ni dobro, veliko večina strokovne pomoči je v Ljubljani in v Mariboru, na Koroškem smo šele zdaj dobili novo specialistko, v Prekmurju pa je sploh ni. V centrih je pokritost večja kot v drugih regijah.«, pravi dr. Hojka Gregorič Kumperščak iz UKC Maribor in predvideva, da se z resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja vendarle obeta pomembna pozitivna sprememba – vzpostavitev 25-ih regijskih centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov – vendar šele v naslednjih desetih letih. Že v naslednjem letu naj bi se vzpostavili tri takšne centre. To pomeni, da bodo tudi fakultete morale razpisati več študijskih mest na ustreznih programih.

Poslušajte posnetek na: