Kdor želi kupiti pridelke, vložnine, moko, mleko s slovenskih ekoloških kmetij, se lahko z njimi poveže prek spletne strani društva Zeleni krog Slovenije, ki širi zavedanje o pomenu samooskrbe in ohranjanja avtohtonih semen ter o zdravi, lokalno pridelani hrani. Vse to pa na naravi, živalim in človeku prijazen in trajnosten način. Datum naslednjega srečanje kmetov in kupcev je 24. februar.

Ponudniki in odjemalci se za zdaj srečujejo v Ljubljani, Celju in Mariboru, po novem tudi v Novem mestu, v prihodnje pa bodo še dodali nekaj lokacij, pravi predsednica društva Zeleni krog Slovenije Karmen Valenti in dodaja, da pot do danes ni bila lahka, na svoja ramena je bilo treba vzeti veliko različnega dela in biti »deklica za vse«. Očitno je bilo vredno truda, projekt je namreč bil prepoznan za enega izmed najboljših samooskrbnih projektov v Sloveniji. Vanj je vključenih približno 15 ekoloških kmetov (trenutno stanje na spletni strani https://www.zelenikrog.si/), odjemalcev pa je približno 100.

Skupnostno naročanje prinaša dostopne cene

»Mi smo posredovalci, poskrbimo, da se kmet in potrošnik lažje srečata. Da se sploh srečata. Poleg tega skupnostno naročanje prinaša dostopnejše cene. Ekološka hrana je, žal, pogosto nesprejemljivo draga, ekološka živila iz diskontnih trgovin pa niso tako kakovostna, kot ekološka hrana, ki jo pridela slovenski kmet,« pravi Valentijeva, ki si ne želi, da bi platforma postala običajna tržnica. Kmetom, ki so vključeni vanjo, ne želijo pripeljati konkurence, tudi zato, ker so z njimi v dobrem in slabem in ker mora tudi ekološki kmet preživeti s pravično ceno svojega pridelka ali izdelka.

Za nekatere kmete je Zeleni krog Slovenije edina pot med kupce

Tudi zato, ker jih v trgovskih verigah omejujejo z velikostjo, dolžino ali estetskim videzom izdelka. »Ena trgovina bi imela 10 cm dolgo bučko, druga 12 cm, kmet pa nima časa ves dan stati na njivi in čakati, kdaj bo bučka prav zrasla. Pogosto je kmet pridelek cele njive vrgel na kompost, včasih tudi celo njivo fižola, in to zgolj zato, ker je imel fižol kakšno piko, ker je tisto leto pač bilo sušno," pripoveduje predsednica Zelenega kroga Slovenije.

V Mariboru ne raste vse in tudi ne čez vse leto

Zato je tudi in predvsem zima obdobje intenzivne izmenjave pridelkov in izdelkov za denar. Sistem Zelenega kroga Slovenije tudi pomaga prihraniti čas in zmanjševati ogljični odtis, ni se nam namreč treba voziti od kmeta do kmeta, še posebej, če si zaželimo kakijev ali domačega oljčnega olja. »Dolgo časa smo bili v Mariboru na kmetijski fakulteti, potem pa smo se približali mestu. Vsakih 14 dni se ob sobotah med 9:30 in 11:00 srečujemo na Limbuškem nabrežju pri Drava centru. Tudi kmetom je lažje, ker jim ni treba ves dan čakati na kupce,« še pravi Karmen Valenti, predsednica Zelenega kroga Slovenije. Pogovoru z njo z vsemi drugimi podrobnostmi lahko slišite tu: