V Uredništvu igranega programa Radia Slovenija, na III. programu ARS, nastaja nova, petdelna nadaljevanka po romanu Ferija Lainščka z naslovom Nedotakljivi. Dramaturginja radijske različice romana Nedotakljivi je Vilma Štritof Čretnik, režiserka pa Irena Glonar. Like iz Nedotakljivih so oživeli vrhunski slovenski igralci: Aleš Valič (v glavni vlogi pripovedovalca), Ivo Ban, Polde Bibič, Ivanka Mežan, Igor Samobor, Nataša Barbara Gračner, Silva Čušin, Janez Hočevar …, vseh skupaj kar 39 igralcev. Roman Nedotakljivi je izšel leta 2007, že leto kasneje je bil ponatisnjen. Preveden je v italijanski jezik, pričakujemo še danski in češki prevod. Roman je bil lani med petimi finalisti za nagrado Kresnik in med desetimi finalisti za evropsko književno nagrado (Europe Book Prize).
Prihodnje leto se Nedotakljivim obeta tudi filmska adaptacija; režiral ga bo Marko Naberšnik, naslov filma pa bo Šanghaj. Roman Nedotakljivi pa ni prvo delo pisatelja Lainščka, ki je doživelo radijsko adaptacijo in kasneje še filmsko; že leta 2000 je namreč Uredništvo igranega programa Radia Slovenija v režiji Jožeta Valentiča posnelo Petelinji zajtrk, nadaljevanko v petih delih, ki je kasneje doživel filmsko adaptacijo in izjemen uspeh. Idejo za radijsko nadaljevanko je dobila dramaturginja Vilma Štritof Čretnik že med branjem romana, opogumila pa jo je tudi izkušnja s Petelinjim zajtrkom, v katerem je bilo sodelovanje s Ferijem Lainščkom res uspešno. Kljub štiridelnosti v romanu sta se odločila za pet nadaljevanj, saj je mitsko ozadje v knjigi laže sproti razlagati, v radijski adaptaciji pa sta mu posvetila kar celo prvo nadaljevanje, seveda v dramatizirani obliki. Tako naslednja nadaljevanja tudi laže stečejo.
Osnova Nedotakljivih je mit o Ciganih: o štirih žebljih, ki so bili skovani za križanje Ješue Ben Miriama. Od tedaj so minila že mnoga leta, a še zmeraj se kdaj pa kdaj pojavi žareči žebelj v šotorih potomcev moža, ki jih je skoval. Ko se to zgodi, Cigani bežijo. To je razlog, da se selijo iz kraja v kraj in zato je bil Ješua ben Miriam, ki ga je svet kasneje imenoval Jezus, križan le s tremi žeblji. Četrti žebelj pa še zmeraj potuje iz enega konca Zemlje na drugega. Lainščkovo pisanje o Ciganih se je začelo z romanom Namesto koga roža cveti, po katerem sta bila kasneje posneta tudi film in televizijska nadaljevanka. Sicer pa je življenjska zgodba, ki je povezala Lainščka s Cigani, veliko daljša. Sega v njegovo zelo zgodnje otroštvo in se je raztegnila praktično tudi v ta čas. »Cigani so me pritegnili zaradi svoje drugačnosti in me nekako povlekli v svojo bližino, tako da pravzaprav ne vem, ali sem ta drugi roman že pisal kot tisti, ki teče z volkovi, ali pa pač kot tisti, ki je že prestopil mejo. Vsekakor sem med aktualnimi dogodki tudi pri nas čutil, da sem mnogokrat na njihovi strani, vendar to ne na način sočutja ali pa prizanesljivosti, ampak dejansko na način, na kakršen ta skupnost tudi živi. Zelo sem si želel, da bi ta zadnji roman uspel in moram reči, da sem že pri pisanju zelo užival, ga tako rekoč napisal iz rokava, čeprav ga nimam za lahkotno delo. Mit nas opozori na izvorno krivdo Ciganov oziroma Romov. Vsi drugi kovači različnih etnij so po spletu naključij ali pa po premisleku znali reči ne rimskim vojakom. Ampak tisti kovač se je odločil, da vseeno raje malce zasluži in je skoval tri žeblje in zdaj ga četrti preganja.«
Roman je štiridelen, saj spremljamo zgodbo štirih generacij Ciganov. Vse se začne z razlago izvornega mita, potem pa iz generacije v generacijo prodira vse več realnosti, dokler dejanska stvarnost ne konča zgodbe s trpkim priokusom in dokaj pesimistično. Lainščku uspe prikazati veličino tega posebnega ljudstva, z razumevanjem in toplino nas spretno uvede v njihov posebni svet razmišljanja, čutenja in ravnanja, na koncu pa preko posameznikove usode prikaže usodo Ciganov kot univerzalno in povezano s propadom vrednot celotnega sveta. Ves čas, tudi v radijski adaptaciji, nam o vsem pripoveduje Lutvija Belmoldo Aus Shangkai Gav. Mojstrska pripoved je bila odlična podlaga za slikovito radijsko adaptacijo, ki se odlikuje z izrisom posrečenih likov v razponu od najbolj prepoznavnih in tipskih do čisto posebnih in izvirnih.
Tonski mojster Jure Culiberg z asistentom Sandijem Zgoncem je veliko posebnih efektov, akustik in avtentične glasbe posnel na terenu, nekatere prav med Cigani. Snemanje z igralci v organizaciji asistentke režije Helene Mugerle se je začelo 5. oktobra, končalo pa včeraj, v četrtek, 22. oktobra. Delo se bo nadaljevalo z montažo. Glasbena opremljevalka bo Darja Hlavka Godina, na Prvi program Radia Slovenija pa bo nadaljevanka prišla februarja oziroma marca prihodnje leto.
Komentarji