Pokličite nas na tel. številko:
01 475 2222
Pišite nam:
radioprvi@rtvslo.si
| 14:10 | Za kmetovalce |
| 15:30 | Dogodki in odmevi |
| 16:00 | (Ne)obvezno v nedeljo (do 22.00) vmes: |
| 17:00 | Poročila |
| 18:00 | Poročila |
Ves čas študija sem delal na zelo zanimivih projektih, ki so se ukvarjali s kulturno dediščino, s prenavljanjem mestnih jeder, s prenavljanjem konkretnih zgodovinskih, historičnih objektov. Že takrat sem sodeloval pri projektih, ki so se ukvarjali s prenovo škofjeloškega gradu, Štanjela … Po končanem študiju je človek pred odločitvijo. Glede na moj karakter bi zelo težko pristal na službo v kateri se »štemplaš« ob 6 uri zjutraj in potem še ob 14 popoldne. Moj način dela ni tak. Ko me pač neka stvar zanima, problem pa je v tem, da me zanima skorajda vse, potem o tej zadevi razmišljam praktično veš čas. Sam sem videl izhod, pot v pridobitvi statusa samostojnega arhitekta. Kasneje se je izkazalo, da slovenska družba, kljub vsemu še ni tako razvita, kot neke zahodne družbe in lažje nastopamo v prostoru, če se nas več kulturnikov združi in tako smo ustanovili Zavod za intelektualno dejavnost - At pirum. (Anton Marn, Razkošje v glavi, 20. 03. 2010)
PONEDELJEK, 22. marec 2010
ANTON CODELLI plemeniti FAHNENFELD je bil zadnji potomec italijansko-nemške plemiške rodbine, ki je v obdobju največje moči imela v lasti skoraj polovico Kranjske. Na Dunaju je diplomiral iz strojništva, večino življenja pa je prebil v Ljubljani, se ukvarjal z izumiteljstvom ter bil najbrž najplodovitejši izumitelj, kar jih je živelo na Slovenskem. Najbolj se je uveljavil v radijski telegrafiji, saj je v prvem desetletju prejšnjega stoletja že poskrbel za brezžično telegrafsko povezavo avstrijskega ladjevja na Jadranu med seboj, s postajami na obali ter s poveljstvom na Dunaju, leta 1913 pa je med nemško kolonijo Togo in Berlinom vzpostavil brezžično zvezo, ki je bila prva povezava te vrste med Afriko in Evropo. Istega leta je Codelli kot producent posnel prvi igrani film na afriških tleh »Belo boginjo iz Wangore«. Scenarij je napisala Codellijeva mama, režiser in glavna igralka sta bila Nemca, snemalec pa Anglež.