Če je bilo leto 2010 gospodarsko dokaj prijazno, pa je leto 2011 zaznamovala velika negotovost, saj se je v Evropi dodobra razplamtela dolžniška kriza. Po Grčiji in Irski je posojilo Evrope in Mednarodnega denarnega sklada potrebovala še Portugalska. Grška insolventnost je zaposlovala politične voditelje ...

... ki v iskanju rešitev niso prepričali trgov, nasprotno, ti so svoje naložbe umikali tudi iz Španije in Italije. Evropska centralna banka je kupovala obveznice ranljivih držav, razkrili so se majavi temelji evropskih bank. V Evrožvenketu smo leta 2011 spremljali aktualna dogajanja. Osvetlili jih bomo v zadnjem Evrožvenketu v letu. Maja Derčar.

Zaupanja v finančno okrevanje še ni, je pa zato skrajni čas za močan politični dogovor v Evropski uniji in evrskem območju – dogovor, ki bi spremenil mandat evropske centralne banke in poenotil zdaj politično razbito Evropo, pravi Laris Geiser, geostrateški analitik ...

... v četrtkovi oddaji Evrožvenket ob 11.15 na Prvem programu Radia Slovenija.

Evrožvenket bomo naravnali na dogajanje na trgih po dogovoru voditeljev držav EU v Bruslju. Pojasnili bomo, kaj dogovor prinaša, kako bo vplival na Slovenijo in kako se nanj odzivajo vlagatelji, torej tisti, ki skrbijo za ohranjanje in plemenitenje našega premoženja (prihrankov in pokojnin). Spremljamo aktualna vprašanja. Pripravlja Maja Derčar.

Po Miklavževem pride še obdarovanje v imenu drugih dobrih mož. Odveč bi bilo vihati nos nad kupovanjem prazničnih daril, češ da gre za plehki materializem, saj je obdarovanje kulturna gesta, dar namreč spremlja ali podkrepi dobre želje. Ampak kakšna je v zadnjem času kupna moč Slovencev, kako je po žepih udarila kriza ...

... koliko smo pripravljeni odšteti za darila in s kakšnimi prodajnimi strategijami nas čakajo trgovci, bo v Evrožvenketu odkrivala Maja Derčar.

V tednu Univerze v Ljubljani bomo v Evrožvenketu to 92 let staro, častitljivo institucijo prikazali skozi številke. Koliko ljudi študira in študij konča, koliko je zaposlenih in za kakšno plačilo delajo, s kakšnimi sredstvi razpolaga Univerza in v kaj investira? Ter: zakaj obstaja predlog, da bi bila 2. stopnja bolonjskega študija plačljiva?

Po besedah že 42. rektorja, Staneta Pejovnika, sodi ljubljanska univerza med 3% najboljših v svetu, a po katerih kriterijih – oprijemljivih in neoprijemljivih? Pripravlja Maja Derčar.