Albumi
Sašo Hribar srečal Abrahama19.03.2010
Danes je bilo na Radiu GA GA še posebaj živahno, v studiu in pred njimi se je trlo ljudi, ki so želeli ustvarjalcu Radia GA GA voščiti za rojstni dan. Sašo je namreč danes upihnil pedeseto svečko in zato mu tudi ostali kolegi kličemo VSE NAJBOLJŠE! 
Baby Boom generaciija št. 2?12.03.2010
Da se “Evropa stara”, so nas začeli že pred časom opozarjati strokovnjaki in črke v naslovih najuglednejših evropskih revij in časnikov so bile iz leta v leto večje in debelejše. Seveda so tudi pri nas demografi in še mnogi drugi “bili plat zvona”, ko so statistični podatki kazali na to, da se tudi Slovenci “staramo” in da nas je vse manj. Ampak potem se je demografska krivulja, sprva resda nekam obotavljivo in počasi, začela vsaj v Sloveniji postopoma obračati v nasprotno smer, trend naraščanja števila rojstev pa naj bi bil menda zdaj že tako stanoviten, da je tudi v strokovni javnosti vse večkrat slišati prispodobo, da smo demografsko “vendarle izplavali iz rdečih številk”. In kakšne so pri tem nekatere najodmevnejše napovedi? Na obzorju naj bi bila “baby boom” generacija št. 2 … Avtor oddaje Ivan Merljak Fotografija: Ivan Merljak. 
Tragična nesreča italijanskega alpinista07.03.2010
V petek popoldne so se trije italijanski planinci povzpeli na Krn in v Gomiščkovem zavetišču na nadmorski višini 2200 metrov tudi prespali. Okrog 7.30 danes zjutraj sta dva izmed njih začela navezana z vrha sestopati, enainštiridetletni italijanski državljan, doma iz Sovodenj, pa se je odločil, da bo v dolino odsmučal. Najverjetneje mu je zdrsnilo že pri zavetišču, od koder je drsel čez celotno Krnsko ploščo in se zaustavil šele v bližini planine Zaslap na višini 1260 metrov. Kot so ugotovili pripadniki GRS iz Tolmina je na kraju poškodbam podlegel. V krnskem pogorju se je zgodilo že reč podobnih nesreč. Najhujša pred štirinajstimi leti, ko so v dveh ponovoletnih dneh življenje izgubili kar štirje ljudje, najprej domačin iz Kobarida, naslednji dan pa še trije Italijani. 
Sledi časa - izbrisani in zaznamovani05.03.2010
Politika vseh barv mnogokrat izrabi ljudi za svoje namene in se pri tem ne ozira na usode posameznikov, ki se znajdejo sredi kolesja domnevno višjih interesov. Nesmisel smisla je samo zrcalna slika smisla nesmisla, je v oddaji Izbrisani in zaznamovani ugotovil Ivan Merljak. Žal, tudi to so sledi časa. 
Sledi časa - lončena toplina doma28.02.2010
Pravimo jim kmečke, krušne, tudi lončene peči. Čeprav danes ni več pravil, kakšna naj bo peč, ki je bila skozi stoletja edini vir ogrevanja bivalnih prostorov, pa je kmečka peč eden redkih elementov slovenske stavbne dediščine, ki je ohranil skoraj identično podobo skozi ves čas. V kotu ''hiše'' je bila osrednje zbirališče domačih, velike družine, ki jo je povezovala in razveseljevala. Peč torej ni samo ogrevala prostorov, ampak je tudi v prenesenem pomenu prinašala »toplino doma«. Avtor oddaje je Ivan Merljak. Fotografije: Ivan Merljak. 
Pustna sobota in mladi iz cerknice12.02.2010
Kako se počutijo mladi iz Cerknice na pustno soboto, ko oblečejo kostume butalcev in čarovnic? Koliko robcev bodo uspeli zbrati mladi kurenti s Ptuja in kakšne dobrote naberejo Cerkjanski Laufarji? V tokratnem sobotnem programu za mlade po deveti na prvem programu. Petra Medved. 
Ko so kamen žgali v čaše pojoče12.02.2010
V srednjem veku je steklarstvo v Srednji Evropi izdelovalo uporabne predmete na že precej višji ravni kot v obdobju rimskega imperija. Steklarstvo je bilo cenjeno umetno rokodelstvo in razmeroma dobro plačano. Tudi na naših tleh je bilo več steklarn, v katerih so izdelovali uporabne steklene predmete. Glažutarska obrt, kot so ji pravili, je bila po navadi dobro varovana skrivnost, a je v tehnologiji stekla na Goriškem in Kranjskem močno viden vpliv beneškega steklarstva z uporabo postopka s sodo, medtem ko so v dolenjskih in štajerskih ''glažutah'' uporabljali pepeliko. Je mogoče po steklenih predmetih sklepati tudi na način življenja njihovih uporabnikov? Oddajo pripravlja Ivan Merljak. Fotografija: Ivan Merljak. 
Sneg31.01.2010
Sneg je konec tedna pobelil vso Slovenijo. Nekateri deli države so dobili večjo, drugi manjšo pošiljko snega. V Ljubljani recimo ga je zapadlo 35 ali celo nekoliko več centimetrov. In nič ni pomagalo. Treba je bilo vzeti v roke lopate in na delo. Kupi snega pred hišami so rasli, v snežnih zametih pa so najbolj uživali najmlajši. Cestni delavci so se tokrat izkazali in odlično opravili delo na cestah, zato prav veliko zastojev ni bilo. In tudi vozniki so bili strpni in so upoštevali zimske pogoje. Zima je pač zima. In po snegu naj bi prišle še nizke temperature. Previdno torej na cesti in na pločnikih! 
Hanka Kastelicova30.01.2010
Hanka Kastelicova je filmska režiserka, scenaristka in prenašalka svojih znanj na mlajše rodove. Zasebno je tudi mama in žena. Je ustvarjalka, ki nenehno išče nove vsebine in forme, saj najbolj sovraži rutino in ponavljanje. Rojena je bila na Češkem, vendar se v njej - po delu prednikov - pretaka tudi še bolgarska kri. Filmske obrti se je izučila na slavni praški akademiji FAMU, kjer je srečala tudi svojega bodočega moža, filmskega snemalca. Z njim je prišla v Slovenijo, kjer ustvarja. Z njo se je pogovarjal Ivan Merljak. 
V Bukovniškem energijske vrelcu06.01.2010
Pomurje je zaradi mineralnih voda znano tudi po številnih energijskih točkah, ki blagodejno delujejo na človekovo počutje in zdravje. Bukovniško jezero in okoliški kostanjevo-bukov gozd sodita med kraje z največjo koncentracijo teh točk v pokrajini. Tu se izteka ena izmed treh energijskih osi Slovenije. Svoje izhodišče imajo na Triglavu. To je os preobrazbe, domačini pravijo, da tu Slovenija izdihne. V gozdu okoli Bukovniškega jezera so namerili 50 energijskih točk, posebaj označili pa 26. Pravijo, da vse delujejo z enako energijski močjo, vendar je prvi pogoj, da v to verjamemo. Na teh točkah se ne smememo zadrževati predolgo, da se ne bi predozirali z energijo. V gozdu sta tudi Vidov izvir in Vidova kapelica. Tudi ta voda, z enakim pretokom in enako temperaturo skozi vse leto, je zdravilna. Deluje zlasti na oči in želodec. Zaradi uporabe te vode ljudje v okolici tudi pri devetdesetih letih berejo brez očal. Mnogi pravijo, da pomaga že sprehod okoli jezera, po gozdu, mimo vseh energijskih točk, mimo malega in velikega Vidovega vira in Vidove kapelice. Le notranji mir potrebujete. Avtor oddaje in fotografij Jurij Popov. 
Svetovalni servis - urarski mojster David Lečnik31.12.2009
V zadnejm svetovalnem servisu na Prvem programu radia Slovenija smo gostili urarskega mojstra Davida Lečnika iz Celja. Odštevali smo ure, minute in sekunde do konca letošnjega in začetka novega leta. Urarski mojster je mojster odgovarjal tudi na vaša vprašanja in preživeli smo zanimive in vprašanj polne pol ure. V studiu je tiktakalo in zvonilo, David Lečnik pa je prinesel tudi glavno nagrado za Vreče sreče - uro Tissot. 
Razkošje v glavi - Aleksandra Vrhovec28.12.2009
Aleksandra Vrhovec je ženska, ki s svojo prisotnostjo sproža več vprašanj, kot pa ponavadi ponuja odgovorov nanja. Pravi, da v sebi prepleta rokodelske spretnosti in vizijo slikarke. Vse kar dela, skuša naredi lepo za oko ter tudi uporabno, pa naj s svojimi izdelki krasi stene ali daje stilni poudarek tako ženskam kot moškim. Zanima jo tudi kovaštvo, a kaj, ko so kovaška kladiva tako težka! Oddajo je pripravil Ivan Merljak, poslušate pa jo lahko v soboto 02. januarja ob 16.30. 
Akcija - fotografije14.12.2009
Hvala lepa spoštovane sposlušalke, cenjeni poslušalci, avtorji fotografij, za vaš trud. Poslali ste toliko dobrih fotografij, da se je naš gost, mojster fotografije, Oskar Karel Dolenc le stežka odločil za najbolješe tri. žal nam jo je med oddajo zagodel tudi računalnik, tako, da nekaj fotografij, ki so prispele med oddajo nismo uspeli dobro pogledati. nagrade tako prejmejo: 3. mesto: Simon GREGORC (portret otroka), 2. mesto: Helena PETERLE (Češnje) in 1. mesto: Cveta ARNEŽ (Stebla v vodi). Vsem trem čestitamo in po pošti boste dobili majio Prvega programa. Še nekrat hvala tudi ostalim avtorjem fotografij, to pa so Edi Drobež, Tomaž Iskra, Irma in Matjaž Novak, Branko Brečko, Peter in Anja Murovec. 
Batana - izginjajoča dediščina26.11.2009
Tradicionalna plovila naše obale so bila lesena, narejena obrtniško, torej na roko. Izdelovali so jih v škverih - malih obrtniških ladjedelnicah. Najprej so bile to čupe, drugod so znane kot drevaki. Gre za plovila, ki so bila narejena iz enega debla, dolgega najmanj šest metrov. V ljubljanskem etnološkem muzeju je shranjena še zadnja izmed njih - čupa Marija, ki je nazadnje plula leta 1949. Za različne potrebe so se hkrati razvijali drugi tipi lesenih plovil; na primer batane, plovilo, ki ga štejejo za najpomembnejši simbol in dediščino istrske obale. Poznamo vsaj deset različnih oblik batan. Gre za enostavno plovilo iz desk, z ravnim dnom in brez kobilice. Toda to še ni vse. Med lesena plovila, ki jih je vse manj, sodijo tudi sandolin, topo, pasara, guc, gajeta, bragoc, bracera, trabakula, pelig, loger, nenazadnje tudi solinski batel in še kakšno. Avtor besedila in fotografija: Jurij Popov. 
Obdarujmo otroke26.11.2009
V okviru humanitarnega projekta 1. programa "Obdarujmo otroke" je bil včeraj v Mladinskem domu Malči Beličeve v Ljubljani koncert Murata in Josea ter njunih prijateljev Maya in Sebo. Koncert smo neposredno prenašali na 1.programu Radia Slovenija. 
Slovenska zemlja v pesmi in besedi24.11.2009
V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi se bodo danes s pesmimi, vižami in lastnimi zgodbami predstavili tisti pevci in godci, ki so letos imenovani kot najboljši ohranjevalci ljudskega izročila na Slovenskem. Srečali so se na odru Kulturnega doma v Laškem. 
Nedeljska reportaža - v primežu biovremena20.11.2009
Vpliv vremena na človeka in tudi na vsa druga bitja ter naravo nasploh je nesporen. So pa ljudje, ki na vreme »nič ne dajo« ter tudi taki, ki jih zelo moti, vznemirja in obremenjuje pri vsakdanjem delu, »saj niti prav misliti ne zmorejo«. Strokovnjaki pravijo, da je porazdelitev še natančnejša, saj na naše počutje in razpoloženje delujejo številni dejavniki, od pritiska in vlažnosti do osvetljenosti. Vse to hočeš - nočeš velja tudi za tiste, ki ''korakajo'' skozi življenje »z višjimi cilji« in ki jih takšne, navidez obrobne zadeve, ne ''vržejo s tira''. Oddajo je pripravil Ivan Merljak. 
Sledi časa - čebelarska pravda v Litiji11.11.2009
Slovenci se radi pravdamo že stoletja, včasih razumno, še večkrat nerazumno. Še zlasti nerazumno dolgo in vztrajno. Lahko bi rekli, da imajo dolge sodne vrste in dolgotrajno sojenje spodobno tradicijo in enak epilog: zmaga je sladka, poraz pa boleč za denarnico. Marsikaj od naštetega se skriva tudi v tako imenovani čebelarski pravdi v Litiji, ki se je začela v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in trajala polnih pet let. No, vzroki zanajo so imeli prav tako globoke korenine, kar potrjuje tudi dejstvo, da je v pravdi - ko se je razmahnila - sodelovalo več kot 50 prič in veliko število različnih strokovnjakov. In za kaj je šlo? Več v nedeljski oddaji Sledi časa, ki jo je pripravil Ivan Merljak. 
Avdicija - Veseli tobogan09.11.2009
V studiu 14 na Radiu Slovenija, je v nedeljo, 8. novembra 2009, potekala avdicija za Festival otroške glasbe "Veseli tobogan", ki bo 13. decembra. Žirija, ki so jo sestavljali Anka Jazbec, Rudi Pančur, Matej Jevnišek in Milan Krapež, je izbrala mlade pevke in pevce, ki bodo na festivalu zapeli sami ali v duetu z Aniko Horvat, Alyo, 6pack Čukurjem, Juretom Ivanušičem, Otom Pestnerjem in Darjo Švajger. Fotografije: Jana Bajželj. 
Svetovalni servis - kuhanje žganja, kisanje zelja - prof. dr. Janez Hribar03.11.2009
Jesen nam postreže s številnimi plodovi, zato je različnih opravil v tem času izjemno veliko. Od kuhanja žganja, od kisanja zelja in zeljnatih glav do priprave dobrega kisa. Žganje - ali kot so mu in mu še danes po domače rečemo snops, šnopc, … je del slovenske tradicije, običajev. Kajti včasih skorajda ni bilo vasi ali večje kmetije, kjer ne bi kuhali žganja, in ga imeli potem za hladne dni - kot žgano pijačo, dodatek čaju, ali kot zdravilo. Včasih je bila žganjekuha celo prepovedana, kotli so morali biti označeni, plačevati je bilo treba takso, kuhali so na skrivaj in tudi prodajali žganje na skrivaj. Kako je danes s kuhanjem žganja, kaj je dobro žganje in kako pripraviti dobro kislo zelje in zeljnate glave nam v svetovalnem servisu vsako leto ob tem času razloži profesor doktor Janez Hribar z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Tudi tokrat je bilo ogromno vprašanj, telefoni pa so zvonili tudi po koncu oddaje. 
Slovenska zemlja - V ŽIVO iz studia 1431.10.2009
Spoštovani kolegi danes, 3. novembra bo oddaja Slovenska zemlja tekla v živo iz studia 14. Radia Slovenija. Prisluhnili boste lahko raznolikim pesmim in vižam iz vseh slovenskih pokrajin, ki jih bodo pele pevke skupine CINTARE, igrali pa godci folklorne skupine COF. Prireditev bomo neposredno prenašali na 1. programu Radia Slovenija. 
Snemanje radijske nadaljevanke »NEDOTAKLJIVI« po romanu Ferija Lainščka23.10.2009
V Uredništvu igranega programa Radia Slovenija, na III. programu ARS, nastaja nova, petdelna nadaljevanka po romanu Ferija Lainščka z naslovom Nedotakljivi. Dramaturginja radijske različice romana Nedotakljivi je Vilma Štritof Čretnik, režiserka pa Irena Glonar. Like iz Nedotakljivih so oživeli vrhunski slovenski igralci: Aleš Valič (v glavni vlogi pripovedovalca), Ivo Ban, Polde Bibič, Ivanka Mežan, Igor Samobor, Nataša Barbara Gračner, Silva Čušin, Janez Hočevar …, vseh skupaj kar 39 igralcev. Roman Nedotakljivi je izšel leta 2007, že leto kasneje je bil ponatisnjen. Preveden je v italijanski jezik, pričakujemo še danski in češki prevod. Roman je bil lani med petimi finalisti za nagrado Kresnik in med desetimi finalisti za evropsko književno nagrado (Europe Book Prize). 
Regijski center za ravnanje z odpadki Celje21.10.2009
Slovenija je morala zakonodajo, ki ureja področje ravnanja z odpadki uskladiti z evropskimi predpisi. Ti pa so takšni, da jim stara odlagališča komunalnih odpadkov v državi ne ustrezajo. Z novimi pa so večinoma velike težave. Ponekod sosedi nasprotujejo gradnji takšnih centrov, spet drugje je premalo denarja ali pa znotraj regije ne pride do dogovora. Vse te težave so učinkovito rešili v celjski regiji, kjer je 24 občin skupaj zgradilo Regijski center za ravnanje z odpadki. Okrog 250 tisoč prebivalcev tako naslednjih trideset do petdeset let ne bo več skrbelo, kam bodo odlagali smeti. Regijski center za ravnanje z odpadki v Celju je obiskala Lidija Cokan, več o njem pa v oddaji Prvi odcep desno 22. 10. 2009 ob 10.10. 
Prizma optimizma z Mileno Štular in Manco Košir19.10.2009
Kavarna Union je bila že precej pred živim prenosom priljubljene radijske oddaje Prizma optimizma polna. Prišel je tudi Marjan Videmšek pri katerem sta se Manca in Milena pred nedavnim postili. Vse to je nakazovalo, da se obeta odlična in zanimiva oddaja. Tako je tudi bilo. Voditeljica Manca Košir je namreč gostila znano in uspešno gospodarstvenico marketinga Mileno Štular. Pogovor je tekel o izkušnjah in vtisih z zadnjega postenja, o kariernih padcih in vzponih, ter o tem kako ji je uspelo obdržati kariero in družino. Pri tem je poudarila, da je vseskozi deležna vsestranske podpore soproga, družine in odličnih prijateljev, ter prijateljic. Z odlično in strastno glasbo pa je program obogatil, s harmoniko, glasbeni umetnik Marko Hatlak. 
O maratonu in teku19.10.2009
Ker bo v nedeljo v Ljubljani pravi tekaški praznik - Ljubljanski maraton, smo v oddaji Med štirimi stenami govorili o teku in maratonu. Povabili smo Nado Rotovnik Kozjek, Draga Božička, Franca Kaučiča in Janeza Ferlica. Za vse štiri sogovrnike bi lahko rekli, da je tek njihovo življenje. Čeprav so se vsi strinjali, da je tek najcenejši protistresni program, saj sanj potrebujemo le tekaške copate, dobro voljo in vztrajnost, pa so opozorili, da tudi preiravanje s tekom lahko škoduje, saj nekateri rekreativni tekači presegajo svoje sposobnosti in trenirajo celo več kot profesionalni. Če ste oddajo zamudili, jo lahko poslušate še enkrat v ponedeljek, 26. oktobra ponoči ob 2.25 in v arhivu oddaj. 
Vertigo DSL17.10.2009
Vertigo DSL, tako je ime zmagovalnemu tekmovalnemu avtomobilu med tovarniškimi ekipami v avtoakustiki po določilih EMME (evropskega združenja mobilnega zvoka). Avtor predelave Jaka Seles je ponosen, ker smo Slovenci poleg zmage za najboljši zvok odnesli tudi zamago za naboljši design in izvedbo predelave za leto2009. Besedilo in fotografije: Ivan Merljak. 
Program za mlade in kostanjev piknik v Besnici pri Kranju17.10.2009
V sončnem, vendar zelo mrzlem dopoldnevu, 17. oktobra, je Program za mlade pripravil kostanjev piknik v Besnici pri Kranju. Otroci iz Besnice in okoliških krajev se niso ustrašili nizkih temperatur. Kostanj so jim pomagali peči tamkajšnji rokovnjači. Špela Šebenik in Lidija Cokan sta na piknik povabili tudi odlično smučarsko tekačico Vesno Fabjan. Medtem, ko so otroci in njihovi starši čakali, da bo kostanj pečen, so se lahko pomerili v tekmovanju v Prvem kostanjevem pikadu. Najboljši so bili Teja Flajs,Urška Tepuš, Žiga Vučkovski in Nina Šolar. Ko so pojedli odlično spečen kostanj, sta se jim pridružila Ajda Šolar in Anže Prostor ter zaigrala na diatonično harmoniko. Fotografije: Jana Bajželj. 
Prizma optimizma13.10.2009
V javni radijski oddaji Prizma optimizma je Manca Košir tokrat gostila prevajalca, publicista, založnika in kuharja Luko Novaka, po duši in izvoru Prekmurca. Za glasbo so poskrbeli člani znane in večkrat nagrajene skupine Halgato Band, s tradicionalno in avtorsko glasbo v prekmurskem narečju in slovenskem ter romskem jeziku. Prav romska glasba, navdihnjena s panonsko sentimentalno dušo je njihova značilnost, s katero očarajo mnoge. 
Prvi program na 9. Festivalu za 3. življenjsko obdobje01.10.2009
Tone Pavček je zapisal: »Nekdo je rekel: Starost je brodolom. Jaz pa mislim, da je samo drugačen lom svetlobe; svet je lahko enako lep, kakor je lepo leto v vseh letnih časih. Življenje je lepo v vseh obdobjih - in ga radi živimo.« S temi besedami ste vabljeni na letošnji 9. Festival za tretje življenjsko obdobje, ki poteka od 30. septembra do 2. okrobra 2009. V Cankarjevem domu je bila tudi ekipa Prvega programa Radia Slovenija. Lucija Fatur je s sogovorniki predstavila tridnevno dogajanje. 
Ekipa Prvega programa Radia Slovenija na terenu v Beli Krajini30.09.2009
Bila je topla jesenska sreda 23. septembra, ko smo se odpravili v Belo Krajino. Obiskali smo njen najjužnejši del, ki hkrati velja tudi za najjužnejšo točko Slovenije. Vinica in Damelj, še nižje pa vas Kot, ki s se s severne strani Kolpe spogleduje z gozdovi na hrvaški strani. Pogovarjali smo se z otroki v osnovni šoli Vinica, obiskali istoimenski mejni prehod, v svetovalnem servisu pa smo razkrivali skrivnosti belokranjske kulinarike. Poročali smo tudi o vzrokih negativne socialne slike sicer prešernih in gostoljubnih Belokranjcev, se v Evrožvenketu pogovarjali z enim najbolj uspešnih poslovnežev z juga Slovenije in ugotavljali, zakaj so omrežja slovenskih mobilnih operaterjev na slovenskem ozemlju šibkejša od omrežij naših južnih sosedov. 
Program za mlade v Termalnem parku Ptuj27.09.2009
Program za mlade na PRVEM je bil to soboto v termalnem parku Ptuj, kjer so pripravili izvrstno zabavo z odlično glasbo, bilo je veliko zanimivh iger in tekmovanje v toboganskem spustu za najbolj pogumne. na obisk je prišel znani športnik boksar Dejan Zavec, nastopili so mladi ptujski folkloristi ter obetavni mladi pisatelji in nadarjen recitator. Z mladimi v termalnem parku Ptuj sta bila Špela Šebenik in Matic Jerman. 
Štirikolesniki25.09.2009
Štirikolesniki bi lahko bila vsa prevozna sredstva, ki se pri stiku s trdnimi tlemi opirajo na štiri kolesa, pa naj bodo ta gnana ali pogonska. Sem bi torej lahko šteli vse od kmečkih voz pa do avtomobilov. Toda v 21. stoletju se je izraz ''štirikolesniki'' udomačil za prav posebna vozila, ki so nekakšen križanec med motornimi kolesi in avtomobili. Da bi se izognili besedni zmedi, so jim dodali tujo kratico ATV. Njihova uporabnost je presenetljivo široka, saj to niso samo vozila za šport, marveč so lahko tudi v pomoč invalidom in pravcati delovni stroji. Ampak vsakogar najprej pritegne stik z naravo, poudarjajo navdušeni člani kluba ATV Slovenija. Oddajo je pripravil Ivan Merljak. 
Vogel - ko se razpršijo megle06.09.2009
Oglejte si fotoutrinke s poti na Vogel, ki jih je zabeležila Helena Giacomelli. 
Razkošje v glavi - Aleša Stritar03.09.2009
Aleša Stritar je oblikovalka, slikarka, umetniška fotografinja in novinarka-fotoreporterka. Je tudi sestra; redovnica iz reda šolskih sester z diplomo teološke fakultete. Sprva je poučevala, nato pisala in oblikovala veroučne učbenike. Z razmahom interneta je našla svoj prostor delovanja kot urednica, oblikovalka in fotografinja spletnih strani. Njeno oko vidi svet v veselih, sončnih barvah, zato čustva zlahka prelije v slike, s katerimi svoje dojemanje sveta sporoča drugim. Z njo se je pogovarjal Ivan Merljak. 
Storž - slikarji Društva upokojencev Murska Sobota01.09.2009
Ko se človek upokoji, to še ne pomeni, da potem ne počne ničesar več. Tisti, ki imajo hišo in vrt, se ponavadi lotijo tovrstnih opravil, drugi veliko potujejo, tretji se posvetijo izobraževanju, umetnosti, prostovoljnemu delu … in še bi lahko naštevali. Robert Bogataj je med potepanjem po Goričkem, na gradu Grad, srečal skupino upokojencev slikarjev članov likovne skupine Mozaik Društva upokojencev iz Murske Sobote. Deset zanimivih in nasmejanih ljudi je v hipu napolnilo grajsko dvorišče in drevored pred gradom. Iz torb na kolesih so začeli jemati slikarska stojala, platna, barve in ostale slikarske pripomočke. 
Prvi na sejmu v Gornji Radgoni01.09.2009
Traktorji in ostala kmetijska mehanizacija, krmila, domače živali, vrtnarsko orodje, dobra hrana in pijača ... In 1. program Radia Slovenija! Med 29. avgustom in 5. septembrom v Gornji Radgoni poteka 47. mednarodni kmetijsko-živilski sejem in našo redno nedeljsko oddajo Za naše tekmovalce smo tokrat pripravili v živo s sejma. Aktualne teme (vpliv krize in podnebnih sprememb na kmetijstvo), zanimivi gostje, celo prva slovenska medena kraljica in zmagovalec tekmovanja v dviganju kozarcev ... s traktorjem! 
Grad na Goričkem29.08.2009
Svet onkraj Mure je drugačen od sveta tostran reke, kot so drugačni tamkajšnji ljudje in njihova govorica je zapisal dr. Ivan Stopar v knjigi Najlepši slovenski gradovi. In res je že pot, ki vas pripelje do gradu Grad drugačna - vijuga po ravnici, med številnimi vasmi, kjer lahko srečate prijazne ljudi in seveda, če imate srečo, tudi kakšno štorkljo. Ravnica se kar naenkrat spremeni v mehko gričevje, ki da vedeti, da ste zdaj na Goričkem. In na enem izmed hribčkov stoji mogočen srednjeveški dvorec Grad, ki sodi med najobsežnejše fevdalne komplekse na Slovenskem. Do gradu se pripelješ skozi čudovit angleški park, eden najlepših na Slovenskem. Ko pa zagledaš grad in njegovo mogočno obzidje ostaneš brez besed. Seveda, kam pa bi drugače dali 365 sob, toliko naj bi jih namreč imel grad. Za vsak dan ena soba. In tako pravi tudi legenda, je Robertu Bogataju pojasnila vodnica po gradu, Ksenija Rojht. 
Prvi program na bazenu Njivice v Radečah29.08.2009
Na bazenu Njivice pri Radečah je Matic z otroki risal najbolj nenavadne bazene, izdelovali so ladjice iz papirja in jih spuščali po bazenu še preden so se v vodo pognali plavalci, ki jih je Špela z mikrofonom spremljala v vodnih štafetah. Seveda pa ne bi šlo brez mladih talentov iz Radeč in naših zvestih poslušalcev (s katerimi smo klepetali s pomočjo ljubljanskega studia). Kljub temu, da je v Ljubljani ves čas deževalo, smo mi dopoldne preživeli na soncu. Sicer pa slike povedo vse ... 
Družinsko gledališče Kolenc - teater kot pedagoška dobrina26.08.2009
V Vačah, ki so znane predvsem po vaški situli in GEOSS-u, že dolgo domuje tudi prav posebno gledališče. V nekdanji gostilni v hiši številka 12 domuje namreč Družinsko gledališče Kolenc, edino takšno v Sloveniji. Posebnost tega gledališča je med drugim tudi to, da teater razumejo kot pedagoško metodo za doživljanje umetnosti in narave. Z njim uresničujejo doživljajsko metodo učenja. V tem sledijo teoriji in praksi uglednega brazilsekega gledališkega izumitelja in dramatika dr. Augusta Boala. Zanj in za vseh pet članov družinskega gledališča Kolenc (mama Anka, ata Zvone in tri hčerke Mojca, Špela in Jana) velja prepričanje, da vse kar prikazujejo na odru, tudi živijo v svojem življenju. Življenje je torej gledališki oder, mi vsi pa smo hkrati igralci in gledalci. 
Z nagibnim vlakom na morje26.08.2009
V oddaji prvi odcep desno smo tokrat za destinacijo izbrali kar prevozno sredstvo. Železna cesta je polna zgodb in nič drugače ni z vlaki in lokomotivami. Ko se odpravimo na izlet, potep ali k drugim obveznostim naproti, le redko pomislimo, kaj vse se skriva v vagonih, kje je "srce" vlaka in komu vse predstavlja delovno mesto. Da o zgodbah in novih znanstvih, ki se spletejo med potniki niti ne govorimo. Od turistov in pustolovcev, do šolarjev in delavcev. Od igranja taroka do učenja za izpit in od dobrovoljnega smeha do manj veselih zgodb. Poleg tega da je Mojca Delač poletni utrip na železni cesti lovila v radijski mikrofon, je bilo nekaj trenutkov med nastajanjem reportaže ujetih tudi v objektiv. 
Slovenska zemlja v pesmi in besedi18.08.2009
Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi, danes ob 20.00 na 1. programu, bo posredovala vzdušje, ki smo ga doživeli ob pobiranju lanu v Beli krajini. Lan je kulturna rastlina, ki ima mnoge pozitivne lastnosti. Pridelovanje lanu pa je danes skorajda pozabljeno. Najdlje se je obdržalo v Beli krajini, kjer načrtno spodbujajo celotno pridelavo lanu od semena do gvanta. V teh dneh je lan dozorel za pobiranje. A kot pravijo domačini: "Lan je lan, z njim je delo noč i dan" in s tem delom je tesno spletena tudi ljudska glasba, ki se v takih pogojih razvije kar sama od sebe. 
Z luknjicami ali brez14.08.2009
Že stari Rimljani so vedeli, da o okusih ni vredno debatirati. Zato je dilemo, ali je boljši sir z luknjicami, ali tisti, ki jih nima, nemogoče rešiti. Z vso gotovostjo pa je mogoče trditi, da je ''ta pravi'' sir polnega okusa in arome narejen iz svežega, neposnetega in predvsem nepasteriziranega mleka krav ali drobnice, ki se je pasla. Žal so taki siri pravzaprav ''butični''. Industrijski, kakršne dobimo v vsakem ''marketu'', pa se z njimi ne morejo meriti ne po organoleptičnih lastnostih, ne po biološki vrednosti. Ivan Merljak je v minulih dneh okušal sir kmečkih proizvajalcev od alpskih planin na kobariškem in bovškem, prek kraške planote, do rovtarskih in štajerskih travnatih reber. 
Petkovo jutro na prvem programu radia Slovenija14.08.2009
Po jutru se dan pozna, po petku konec tedna in tako naprej! No jutranja ekipa Prvega programa radia Slovenija je odlično razpoložena zakorakala v to petkovo jutro. In nekaj utrinkov smo zabeležili v prvi uri našega druženja. če boste med radijskim programom danes slišali kakšen KLIK, to ni napaka tonskega mojstra, ampak je to le znak, da smo pritisnili na sprožilec fotoaparata. 
Prvi program v Topli - na visokogorski kmetiji Končnik13.08.2009
Z nedeljsko reportažo smo v Topli na Koroškem obiskali kmetijo družine Kočnik. Ker je kmetija najvišje ležeča v Topli (1125m) , je torej zadnja ali končna, ji rečejo tudi kmetija Končnik. Kmetija sodi med samotne, samooskrbne ali samovzdržne kmetije. V Topli jih je pet. Kmetija je zelo stara, saj se prvič pojavlja v urbarjih okoli leta 1450. Je tudi zelo velika; obsega več kot 300 ha površin na nadmorski višini od 1100 do 2100 metrov. H kmetiji sodi tudi sam vrh Pece. Preživljajo se z živinorejo in lesom. Kočnikova domačija je primer tipične visokogorske kmetije, ki jo sestavlja toliko poslopij, da jim ponekod rečejo kar gručaste vasi. 
Prvi odcep desno - Ljubljansko barje12.08.2009
Ljubljansko barje je zemljepisno ime za območje, ki leži med Ljubljano, Vrhniko, Krimom in Škofljico. Na južni strani sega do naravne meje - pogorja Krima, iz severa, zahoda in vzhoda pa ga obkrožajo avtoceste in druge prometnice - od Škofljice, Lavrice do Ljubljane proti Brezovici, Vrhniki in Borovnici. Dobrih 150 km2 močvirne ravnice, prepredene s travniki, njivami in jarki, kjer domujejo številne ptice, žuželke žabe in druge živali. Seveda brez vode ne bi bilo močvirja, a vode je na Ljubljanskem barju vedno premalo ali pa preveč. Najbolj znamenita reka Ljubljanskega barja je Ljubljanica, ki ji pravijo tudi reka sedmih imen, saj v svojem toku večkrat ponikne. Po Ljubljanskem barju se je, zaradi suše tokrat brez škornjev, sprehajal Robert Bogataj. 
Fotografije naših poslušalcev12.08.2009
Akcija - pošiljajte fotografije!!! 
Na Prvem je dišalo po ribah05.08.2009
Poletje je čas, ko se na našem jedilniku ribje jedi znajdejo pogosteje kot običajno. Koliko rib ulovijo slovenski ribiči in kje jih največ prodajo. Kolikokrat na teden jemo ribe, katere imamo najraje in kako jih sploh pripravljamo. Imamo raje pečene, kuhane ali celo surove? O slastnih ribjih jedeh v četrtkovem svetovalnem servisu, skupaj s kuharskim mojstrom Slavkom Adamljetom. Dišalo bo torej po ribah, zato vas vabimo, da se nam pridružite s svojimi vprašanji - pokličete nas lahko na telefonsko številko 01 475 22 22, nam pišete na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali nam pošlejet SMS na številko 3000 s pripisom PRVI. 
Prvi program pri ljubljanskih poklicnih gasilcih04.08.2009
V torek 4.8. je svetovalni servis potekal v živo iz prostorov Gasilske brigade Ljubljana. Naš sogovornik in hkrati tudi gostitelj je bil namestnik vodje izmene, diplomirani inženir varnosti pri delu in požarne varnosti, Boštjan Žagar. Med oddajo smo izvedeli veliko zanimivega o delu gasilcev, verjamem pa, da smo z nasveti pomagali tudi preprečiti ali pogasiti kak požar … Po oddaji smo si ogledali še prostore in opremo Gasilske brigade Ljubljana in se prepričali, da imajo naši gasilci tako znanje kot tudi opremo, da lahko posredujejo in pomagajo v vseh razmerah… 
Prizma optimizma02.08.2009
Prizma optimizma, v kateri je Manca Košir tokrat gostila dva radoživa in zanimiva fanta, frizerja Gašperja Karničarja in raperja Trkaja, je navdušila zbrano občinstvo v kavarni Union in pred radijskimi sprejemniki. Vsi trije zaljubljeni v besede in besedne rime so zbarnemu občinstvu pokazali, da je lahko rimanje zelo zabavno, Trkaj pa je kar dvakrat spravil na noge obiskovalce, ki so na koncu skupaj z voditeljico in gostom, celo plesali. 
Svetovalni servis je ena najbolj poslušanih oddaj Prvega programa Radia Slovenija.31.07.2009
Vsak dan od ponedeljka do petka od 8.05 do 8.35 v našem studiu gostimo strokovnjake in poznavalce različnih področji. Kot že samo ime oddaje pove je vse skupaj zasnovano na kontaktu s poslušalci, ki lahko svoja vprašanja, mnenja in izkušnje med oddajo sporočijo na telefonsko številko 01 475 22 22 , na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali pa pošljejo SMS na številko 3000. Na zadnji julijski dan, v petek 31. julija, smo v studio povabili poznavalca in pridelovalca zdravilnih rastlin, Jožeta Majesa. 
Ekipa Prvega programa Radia Slovenija na terenu v Sečoveljskih solinah24.07.2009
V četrtek, 23. julija se je ekipa Prvega programa odpravila na slovensko Obalo. Obiskali so otroke, ki so na počitnicah v CŠOD Burja. V svetovalnem servisu smo govorili o kulinariki Slovenke Istre. Gosta sta bila Tatjana Butul in Darko Maršič. V oddaji Prvi odcep desno smo spoznali krajinski park Sečoveljske soline in pogledali kaj se tam dogaja v teh dneh. V Nasvetih smo spoznali različne možnosti uporabe oljčnega olja, pogovarjali pa smo se tudi z ornitologom Iztokom Škornikom. 
Prvi program v Disneylandu v Parizu19.07.2009
Učence OŠ Fram so za nagrado odpeljali v Disneyland v Pariz. Spremljal jih je tudi naš sodelavec Peter Močnik. 
Katastrofalne posledice deževja v občini Dol pri Ljubljani13.07.2009
Okrog druge ure zjutraj so občino Dol pri Ljubljani zajele hude padavine, okoli tretje ure so se začeli prožiti plazovi in rušiti vse pred seboj. Najhuje je bilo na področju Laz, Senožeti, Dolskega, Podgore, Zagorice, Križevske vasi, Zajelš in vasi Klopce, kjer je voda odnesla del ceste. Voda je močno poškodovala tudi tire mednarodne železniške progre, ki je v tem trenutku v celoti zaprta na odseku od Laz do Jevnice (urejeni so avtobusni obvozi). Predvidoma bo en tir odprt danes okoli 14. ure. 
Intrevju: Anže Kopitar06.07.2009
Anžeta Kopirtja, najboljšega slovenskega hokejista smo pred dnevi obiskali na Bledu, kjer je opravljal kondicijski trening. Anže Kopitar je eden največjih talentov svetovnega hokeja. Njegov oče Matjaž je trener mlajše slelekcije Los Angeles Kingsov, po njegovih stopinjah pa gre tudi mlajši brat Gašper. 22 letni Anže v LA nosi vzdevek KOPI in dres s številko 11. Z njim se je pogovarjala Helena Premrl. 
Janez Janša in Urška Bačovnik05.07.2009
Poročila sta se predsednik stranke SDS Janez Janša in Urška Bačovnik. 
Misija Harmonija, Kosovo, 25. 6. 200930.06.2009
V četrtek, 25. junija je ekipa Prvega programa obiskala Kosovo, vojaško bazo Villaggio Italia v kraju Peć, kjer delajo slovenski vojaki, ki so v mirovni misiji KFOR. Poslušalcem so z oglašanji s terena predstavili življenje v bazi ter poslanstvo te misije. V bazi v sodelovanju s Slovensko vojsko Prvi program Radia Slovenija pripravil tudi koncert z naslovom Misija Harmonija - to je bila prva taka velika glasbena prireditev v mednarodnem okolju. Osrednji izvajalci glasbenega programa so bili člani Orkestra Slovenske vojske s pevcem Rudijem Gasom in pevkama Darjo Švajger ter Aljo Omladič – Alyo, program pa je povezovala Tina Gorenjak. 
Šmarna gora - Miha Ledinek12.06.2009
V noči s sobote na nedeljo vas bomo povabili na "ljubljanski triglav", ki ga poznajo ne le prebivalci našega glavnega mesta, temveč tudi številni drugi pohodniki iz vse Slovenije. Odpravili se bomo na Šmarno goro, eno najbolj obiskanih izletniških točk v okolici Ljubljane. Miha Ledinek, ki smo ga povabili na Nočni obisk, je tam že 35 let gostilničar, zvonar, vodnik in oskrbnik. O življenju na dobrih 600 metrov visoki Gori nekoč in danes se bo z gostom pogovarjala Enisa Brizani. 
Fotograf Bor Dobrin09.06.2009
Gost nočnega programa je arhitekt in fotograf Bor Dobrin, ki se je izakazal tako z avto-moto športno fotografijo, kot pri fotografiranju drugih motivov kot naprimer privlačnih in zanimivih žensk. Njegove fotografije lahko tako občudujemo v številnih revijah, tudi v Playboyu. O fotografiji, motivih in še čem se bo z njim pogovarjala voditeljica Liana Buršič. 
Veseli tobogan - pes01.06.2009
Pes je človekov najboljši prijatelj ... Pes ti na primer prinese palico ... Pes te uboga ali pa tudi ne! Pes ima kosmata ušesa in ne mara mačk. Kaj so pasje šole in koliko se lahko naučita pes in njegov skrbnik. Znanje o psih pa ti lahko prinese tudi zmago v kvizu Veselega tobogana! 
Slovenska zemlja v pesmi in besedi - Anton Mlačnik05.05.2009
Anton Mlačnik je svojstven, ljudski umetnik, ki plete kite iz rim, verzovov in napevov. In ker jih ne zna zapisati z notami, jih nosi v glavi ter čaka na priložnost, da bo lahko komu zapel ali zaigral na svoje citre in tako svoje pesmi posredoval naprej. V 65. letih se je nabralo mnogo posebnih melodij za raznovrstne glasbene sestave. Med njimi tudi Pogled na Ljubljano, za obletniško, 100. radijsko oddajo Pokaži kaj znaš, ki je bila v petdesetih letih prejšnjega stoletja. O preprosti, kleni, naravni in iskreni izpovedi Gričarjevega Tončka, ki jo brusilo hribovsko življenje v Krnici nad Lučami v Zgornji Savinjski dolini bo pripovedovala zgodba iz življenja v tričetrtinskem taktu. 
Prizma optimizma26.04.2009
Manca Košir je v majsko Prizmo optimizma, ki jo bomo prenašali v živo iz Kavarne Union povabila prof. dr. Tamaro Ditrich, profesorico sanskrta, indijske filozofije in religije, ki je zadnjih 20 let živela na drugem kontinentu in bila zadnja štiri leta skupaj s pokojnim možem direktorica Centra za budistične študije na Univerzi v Queenslandu v Avstraliji. Danes dela na evropskem projektu, predava na Univerzi v Ljubljani in na Primorski univerzi. Glasbena spremljava bo v rokah oz. pod prsti pianistke Ane Šinkovec. 
Med štirimi stenami - v radijskem studiu21.04.2009
Prometne nesreče so najpogostejši vzrok za paraplegijo in tetraplegijo zaradi katere je človek odvisen od invalidskega vozička. Kako se sprijazniti z novim in na glavo obrnjenim življenjem ter ponovno osmisliti življenje? Naši sogovorniki v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami so bili Barbara Slaček, Janez Trdina in Jože Globokar, ki se kljub gibalni oviranosti ukvarjajo s športom in so dejavni v Zvezi paraplegikov Slovenije, ki praznuje 40-letnico delovanja. Z njimi se je pogovarjala Jana Bajželj. 
Vedno prvi - tudi med stavkajočimi15.04.2009
Včeraj in danes so v Ljubljani stavkali. Delegacija Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) je s piščalkami in ragljami protestirala pred vladno palačo premiera Boruta Pahorja. Pohod stavkajočih smo spremljali tudi na Prvem programu radia Slovenija. Tako neposredno v radijskem etru, kot tudi skozi fotografski objektiv. Vedno prvi na kraju dogajanja so bili tokrat: Alenka Terlep, Zdravko Poglajen in Robert Bogataj. 
Ivanka Polanec praznuje07.04.2009
Vedno Prvi na kraju dogajanja ...06.04.2009
Nagrada Izvirna slovenska slikanica03.04.2009
Ob mednarodnem dnevu knige za otroke je Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev pri GZS v tolminski knjižnici Cirila Kosmača podelilo letošnjo nagrado Izvirna slovenska slikanica. Na letošnji, sicer pa že šesti razpis, je prispelo več kot 50 slikanic. Med petimi, ki jih je strokovna žirija uvrstila v ožji izbor, je nagrado prejela slikanica avtorice Nine Mav Hrovat z naslovom O kralju, ki ni maral pospravljati. Ilustrirala jo je Suzi Bricelj, izdala pa Mladinska knjiga v knjižnici Čebelica. 
Poplave in vrnitev slovenske vojske iz Afganistana in začetek ribolovne sezone30.03.2009
Na akomulacijskem jezeru na Mostu na Soči ponavadi ribarijo in tudi kaj ulovijo. Letos so jim ponagajale visoke vode in snežnica. Najboljši otvoritveni ulov sta imela: Božidar Mastilović iz Tolmina, ki je pod Volčanskim mostom ulovil 68 centimetov dolgo soško postrv in Oswald Gartner iz Bistrice v Rožu, ki je ulovil le pet centimetrov krajšo Pri skali, med Volarji in Idrskim. Slednji, doma z avstrijske Koroške, je že deset let član tolminske ribiške družine. 
Prizma optimizma27.03.2009
Od sobote, 4. aprila 2009 dalje, bodo lahko poslušalci 1. programa Radia Slovenija vsako prvo soboto v mesecu ob 20. uri poslušali prenovljeno radijsko oddajo Prizma optimizma, ki bo odslej potekala v živo iz kavarne Union v središču Ljubljane. V prvi prenovljeni oddaji se bo voditeljica publicistka, pisateljica in izredna profesorica novinarstva dr. Manca Košir pogovarjala z gostom večera predsednikom Republike dr. Danilom Türkom. Pogovor bo potekal ob glasbeni spremljavi priznane violinistke Anje Bukovec. Dogodku se lahko pridružite v živo (do 19.30) ali pa ga spremljate preko radijskih valov 1. programa Radia Slovenija. 
Zadnji delovni dan glasbenega urednika Andreja LENIČA20.03.2009
Če bi danes začeli vrteti glasbo, ki jo je v zadnjih 40-ih letih na Radiu Slovenija izbiral Andrej Lenič, bi jo lahko neprekinjeno vrteli celih 6 let in pol. To pomeni trideset let dela na Valu 202 in zadnjih deset let na Prvem programu radia Slovenija. Izbiral je glasbeno opremo za oddajo v Nedeljo zvečer z Marjanom Kraljem in Jankom Ropretom, pripravljal oddaje z Natašo Dolenc in seveda vsak dan, z glasbo, "božal" ušesa naših poslušalk in poslušalcev. Ob njegovi glasbi smo uživali, so uživali, užival pa je tudi sam, v družbi radijskih kolegov. Izjemen smisel za humor, razgledanost in vrhunska zakladnica znanja na področju zabavne glasbe odlikuje glasbenega urednika Andreja Leniča. Hvala Andrej, so bile besede, ki so mu jih kolegice in kolegi namenili ob današnji slovesnosti v Studiu 14 Radia Slovenija. Prišli so številni gostje, glasbeniki, prijateljice, prijatelji ... Nino Robič, Lado Leskovar, Tomaž Domicelj, Djuro Penzeš, Dragan Bulič, Andrej Karoli, Tatjana Pirc, Mojca Menart, Jane Weber, Ivo Meša, Jani Kenda, Mirko Štular, Helena Premrl, Darja Groznik, Jure Culiberg, Rudi Pančur, Nataša Dolenc in številni drugi. Zaigral mu je Big Band RTV Slovenija, zapela pa Kristina Oberžan. 
Novinarji Prvega programa vedno prvi na kraju dogodka!18.03.2009
Čeprav je dan že daljši od noči pa se zima še ni umaknila. V dokaz je dopisnik Radia Slovenija za severno Primorsko, novinar Filip Šemrl, posnel tole fotografijo. Dopoldne, ob 8.30, okrog 700 metrov nad morjem. 
Storž - računalništvo za starejše13.02.2009
Mladi si današnjega sveta brez mobilnih telefonov, računalnikov, elektronske pošte, klepetalnic, Skypa in v zadnjem času vse bolj priljubljenega socialnega omrežja Facebooka, sploh ne predstavljajo. A za marsikaterega seniorja so lahko sodobni načini komuniciranja velika, oziroma prevelika ovira. A vendar ni tako - tudi v poznih letih lahko delo z računalnikom postane užitek. O usposabljanju starejših, ki želijo samostojno uporabljati storitve Interneta za iskanje raznovrstnih informacij in komunicirati s pomočjo elektronske pošte, smo se pogovarjali z vodjo novih program v podjetju ISA.IT, zakoncema Darinko in Petrom Lipovškom ter Janezom Platišem. Po oddaji pa je nastalo tudi nekaj fotografij, ki jih je posnel Janez Platiše. |
Kontakt
Pokličite nas na tel. številko:
01 475 2222
Pišite nam:
radioprvi@rtvslo.si
Trenutno na sporedu
| 09:30 | Junaki našega časa |
| 10:00 | Poročila |
| 10:10 | Med štirimi stenami |
| 11:00 | Poročila |
| 11:45 | Pregled tujega tiska |
Na 1. so povedali
Ves čas študija sem delal na zelo zanimivih projektih, ki so se ukvarjali s kulturno dediščino, s prenavljanjem mestnih jeder, s prenavljanjem konkretnih zgodovinskih, historičnih objektov. Že takrat sem sodeloval pri projektih, ki so se ukvarjali s prenovo škofjeloškega gradu, Štanjela … Po končanem študiju je človek pred odločitvijo. Glede na moj karakter bi zelo težko pristal na službo v kateri se »štemplaš« ob 6 uri zjutraj in potem še ob 14 popoldne. Moj način dela ni tak. Ko me pač neka stvar zanima, problem pa je v tem, da me zanima skorajda vse, potem o tej zadevi razmišljam praktično veš čas. Sam sem videl izhod, pot v pridobitvi statusa samostojnega arhitekta. Kasneje se je izkazalo, da slovenska družba, kljub vsemu še ni tako razvita, kot neke zahodne družbe in lažje nastopamo v prostoru, če se nas več kulturnikov združi in tako smo ustanovili Zavod za intelektualno dejavnost - At pirum. (Anton Marn, Razkošje v glavi, 20. 03. 2010)
Ekipa
Na današnji dan
PONEDELJEK, 22. marec 2010
ANTON CODELLI plemeniti FAHNENFELD je bil zadnji potomec italijansko-nemške plemiške rodbine, ki je v obdobju največje moči imela v lasti skoraj polovico Kranjske. Na Dunaju je diplomiral iz strojništva, večino življenja pa je prebil v Ljubljani, se ukvarjal z izumiteljstvom ter bil najbrž najplodovitejši izumitelj, kar jih je živelo na Slovenskem. Najbolj se je uveljavil v radijski telegrafiji, saj je v prvem desetletju prejšnjega stoletja že poskrbel za brezžično telegrafsko povezavo avstrijskega ladjevja na Jadranu med seboj, s postajami na obali ter s poveljstvom na Dunaju, leta 1913 pa je med nemško kolonijo Togo in Berlinom vzpostavil brezžično zvezo, ki je bila prva povezava te vrste med Afriko in Evropo. Istega leta je Codelli kot producent posnel prvi igrani film na afriških tleh »Belo boginjo iz Wangore«. Scenarij je napisala Codellijeva mama, režiser in glavna igralka sta bila Nemca, snemalec pa Anglež.