Nedeljska reportaža: Literarne poti Ljubljane

Literarni ustvarjalci so Slovencem v zgodovini pogosto nadomeščali politično elito, zato so bili in bržkone tudi še danes ostajajo v središču naše zavesti. Eden novejših poklonov slovenski pisani besedi je projekt »Literarne poti Ljubljane«. Vse poti se začnejo pri Prešernovem spomeniku potem pa sprehajalec prisluhne zgodbam, ki jih šepetajo hiše, šelestijo vrbe in platane ter pripovedujejo obeležja. Nekaj utrinkov in zanimivosti s te poti boste spoznali na literarnem potepanju po prestolnici, na katerega se je, za snemanje Nedeljske reportaže, podal tudi Bojan Leskovec.

Sledi časa: Bilo je Tistega lepega dne

Letos mineva 50 let od zelo odmevnega snemanja slovenskega filma, komedije Tistega lepega dne v režiji Franceta Štiglica ter po literarni predlogi pisatelja Cirila Kosmača in ob scenarističnem 'posegu' dramatika Andreja Hienga. Film so snemali v Ponanosu pri Vipavi, kar je razumljivo, saj je pisatelj dogodke postavil v čas fašistične okupacije Primorske. Komedija je preprosta, govori o ljubezni, pa tudi o življenju Primorcev pod italijansko okupacijo. V filmu so z veseljem sodelovali številni vaščani, zato je snemanje še danes v med njimi v zelo živem spominu. Avtor oddaje in fotografij: Ivan Merljak.

TERENSKA ODDAJA 1. PROGRAMA, 2. 2. 2012 - GORIČKO (Foto: Robert Bogataj)

2. februar velja za svetovni dan mokrišč, ki v Sloveniji obsegajo okoli 5% vsega ozemlja. Med večja slovenska mokrišča sodi poplavna ravnica Mure, manjša mokrišča, ki so večinoma delo človeških rok, pa kljub pregovorni »suhosti« Prekmurja najdemo tudi na Goričkem. Prav na Goričkem najdemo tudi »ambasadorko mokrišč«, vidro, ki so ji v Križevcih postavili celo Aqualutra center. Poleg tega centra bomo obiskali tudi zavetišče štorkelj pri Moravskih toplicah in lončarsko vas v Filovcih ter odkrivali druge skrivnosti Krajinskega parka Goričko. V Moravskih Toplicah bomo skuhali katero od prekmurskih dobrot, predstavili zdravilne učinke termalnih voda, nekaj pozornosti pa bomo namenili tudi prispevku zdraviliškega turizma pri razvoju tega področja Slovenije.

Nedeljska reportaža: Krajinski park Šturmovec

Šturmovec je loka ob Dravi pri Ptuju, poplavna površina, ki je bila zaščitena kot krajinski park že leta 1979. Gre za prvo naravovarstveno »posledico« gradnje dravskih elektrarn. Presvetljeni travnati gozd, ki je tudi evropska posebnost, se razprostira na komaj 125 hektarjih površine. Ob Dravi med Mariborom in Ormožem je bilo nekoč veliko takih lok, zdaj je to edina, vpeta pa je med Ptujsko jezero, Dravinjo in Hajdinsko Studenčnico. V parku sicer raste nekaj redkih rastlin, ki so celo na rdečem seznamu najbolj ogroženih rastlinskih vrst, od maja pa polja prekrije več vrst zaščitenih kukavic oziroma divjih orhidej. Med njimi je najbolj zanimiva čebelejeliko mačje uho, ki je že po imenu nekaj posebnega. Šturmovci so sicer tudi izjemen ornitološki park, saj so tu našteli 243 različnih vrst ptic, na žalost tudi kormorana, od teh jih 87 vrst stalno gnezdi. Velika posebnost pa so tudi kačji pastirji, teh je več kot dvajset vrst, vključno z rdečim (Crocothemis erythraea). Park je obiskal Jurij Popov.

Sledi čas: V pričakovanju svetlobe

Na prelomu iz starega v novo leto so ljudje že v davni preteklosti zaznali pomembno spremembo: dan se je začel daljšati, noč pa krajšati. Ta čas so imenovali rojstvo nove svetlobe in že globoko pred našim štetjem tudi pripravljali razna praznovanja ali celo v čast "novi svetlobi" postavljali kamnite templje in znamenja. Toda prej, v globoki jeseni, ko je bil dan kratek in moreče teman, so si skušali svetlobo priklicati s pomočjo ognja, pozneje tudi z leščerbami, pljenkami in svečami. Toda sveče so bile vedno bolj simbol kot svetilka ... Oddaja je bila na sporedu 1. januarja, pripravil jo je Ivan Merljak, ki je tudi avtor fotografij.

Profesorica Draga Urbas Keralica, gostja oddaje Razkošje v glavi

Profesorica Draga Urbas Keralica je dolga poučevala biologijo in kemijo na prvi slovenski gimnaziji, na realki v Idriji. Pozneje je 10 let tam bila tudi ravnateljica. Vzgojila je več generacij mladih, ki so poznehe sprejemali pomembne dolžnosti v slovenski družbi in gospodarstvu. Še danes se je mnogi spominjajo z veseljem v srcu, saj jim je bila kot mama v obdobju odraščanja. Profesorica Draga je bila gostja oddaje Dokumentarno - feljtonskega uredništva 1. programa Radia Slovenija 21.1.2012. Avtor pogovora in fotografij je Ivan Merljak.  

Svetovalni servis: Fotografija

Čeprav letos snega res ni prav veliko, je zimskih fotografskih motivov vseeno dovolj. Kako narediti dober posnetek na smučišču, drsališču, v belo zmrzal odete narave … O vsem tem smo se pogovarjali s fotografom Matjažem Intiharjem. Vaše fotografije smo pregledali in komentirali, na ogled pa so v galeriji naše spletne strani in na Facebook profilu 1. programa!

Nedeljska reportaža: V dolgih zimskih večerih (Vojsko)

V dolgih zimskih večerih se na Vojskem še danes srečujejo ljudje, da bi se družili. To ni samo po sebi umevno, saj so posamezne domačije raztreščene na obsenem območju, ki je veliko kar 10 X 10 km. Že po tradiciji se ženske dobivajo zdaj pri eni, zdaj pri drugi kmetiji in klekljajo. V nekdanjem hramu učenosti, ki zdaj to ni več, pa vneto vadijo člani amaterske dramske skupine.

Natečaj MISLI Z VODO - Ana Pirnat: sem voda

V okviru natečaja Misli z vodo, smo danes v Studiu 13 Radia Slovenija, posneli glasbo, ki jo bo avtorica ANA PIRNAT uporabila kot zvočno podlago za svojo pesem Sem voda.

Lahko noč, otroci: Mateja Perpar: Zaspana zebra-v živo iz Cirius-a Kamnik

V okviru projekta 1. programa “Obdarujmo otroke s pravljicami” smo v ponedeljek, 19. 12. 2011 obiskali otroke v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje gibalno oviranih otrok v Kamniku. Zanje smo izbrali pravljico z natečaja za izvirne slovenske pravljice - Zaspana zebra izpod peresa Mateje Perpar. Pripovedovala je igralka Mojca Fatur, glasbena spremljava BLAŽ CELAREC, ADI JAKŠA, in MARKO GREGORIČ.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi - v živo iz Studia 14

Glasbeno izročilo bo predstavilo petnajst posameznikov in skupin, ki živijo na drugi strani slovenske državne meje: od Gorskega kotarja prek Tržaške in Goriške pokrajine do Benečije in Rezije, pa prek Karavank v Selah, Velikovcu, Globasnici in Borovljah na avstrijskem Koroškem, vzdolž Goričkega v Monoštru in Števanovcih v Porabju.

Kako so Vedno prvi kuhali v Sobotnem popoldnevu na RTV SLO

V Sobotnem popoldnevu na 1. programu RTV Slovenija so se v kuharskem dvoboju z Damjanom pomerili tudi člani Dnevno aktualnega programa Radia Slovenija - Lucija Fatur, Andreja Čokl in Boštjan Močnik.

Lahko noč, otroci: Sara Kern : Kaj delam narobe– v živo iz doma Jurček v Kočevju

V okviru projekta 1.programa “Obdarujmo otroke s pravljicami” bomo obiskali otroke, ki so v šoli v naravi v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Domu Jurček v Kočevju. Zanje smo izbrali pravljico z natečaja za izvirne slovenske pravljice - Kaj delam narobe avtorice Sare Kern. Pripovedoval bo igralec GAŠPER JARNI, glasbena spremljava BLAŽ CELAREC, ADI JAKŠA, in MARKO GREGORIČ.

Lahko noč, otroci 2011

Med 742 pravljicami, ki jih je junija lani na javni natečaj za izvirne slovenske pravljice poslalo 386 avtorjev, je komisija izbrala 49 novih pravljic, ki so se v preteklih mesecih zavrtele na 1. programu Radia Slovenija. Poleg del uveljavljenih avtorjev so med njimi tudi besedila mladih pisateljskih upov.

Obdarujmo otroke s pravljico!

V prazničnem in pravljičnem mesecu decembru bomo obdarovali otroke v različnih ustanovah z živo interpretacijo izvirnih slovenskih pravljic. Ker je današnji svet prepojen z materialnimi dobrinami, želimo s tem projektom poudariti pomen nematerialnega obdarovanja ter obenem ohranjati tradicijo branja in pripovedovanja pravljic otrokom.

Razkošje v glavi: Jože Kores

V zgodovino slovenske resne glasbe se je tenorist Jože Kores zapisal s svojim mehkim glasom, visokim in barvitim prvim tenorjem, kakršni so zelo redki. Nepozaben je postal s svojo ''Kalinko'', ki jo je več kot desetletje pel v Slovenskem oktetu in z njim kot glasnik slovenske kulture prepotoval domala ves svet. Kariero je nadaljeval kot solist mariborske Opere. Tudi po upokojitvi pa je ostal zvest petju, svojemu pedagoškemu delu in zborovodstvu. Že polnih petindvaset let je tudi vodja Ribniškega okteta. Z njim se je pogovarjal Ivan Merljak.

Veseli tobogan 2011

Tudi letos so se predstavili mladi pevke in pevci, ki smo jih izbrali na javni avdiciji v mesecu oktobru. To so Lucija Vegan, Marjana Pančur, Katarina Fabiani, Matic Tonin, Tita Gajšek, Ana Plahutnik, Laura Gajšek, Žan Kos, Svit Zajc in Klara Gajšek. Na odru se bodo predstavili z devetimi novimi skladbami, ki so bile prvič izvedene. 

Nedeljska reportaža - In Vino Veritas?

V vinu je resnica. Tako trdi prastar pregovor. Toda, ali je res? V vinu je zdravje, v vinu je veselje, v vinu je ... V vinu je tudi pozaba, je žalost... »Kdor v svojem potu prideluje grozdje in vzgaja vino, je kot oče, ki ljubi svojega sina. Ta ne more biti pijanec!« je nekoč rekel vinogradnik in z okorno roko postavil steklen kelih na kamnito mizo, da bi vanj natočil svoje zlato ... Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Sobotni koncert - Skupina Folk Etc.: »Koncert irske ljudske glasbe«

Danes bo v studiu 14 Radia Slovenija z neposrednim prenosom v oddaji Janeta Webra na prvem programu nastopila skupina Folk Etc.: »Koncert irske ljudske glasbe«. Vstop na koncert bo prost !!!

Sledi časa - 200 let slovenistike v Gradcu

Leta 1810 je jurist in pesnik Janez Nepomuk Primic z ustanovitvijo društva "Societas Slovenica" postavil temelje znanstvene slavistike na graški univerzi. Tako so v Gradcu kot prvi začeli poučevati slovenščino kot univerzitetni predmet. Največ so se tu šolali študentje iz slovenske Štajerske, Kranjske in Koroške. Jubilej ob 200-letnici so počastili tudi z zbornikom, ki govori o uglednih Slovencih na univerzi v Gradcu. Avtor oddaje je Ivan Merljak. Foto: Ivan Merljak.

Prvi odcep desno - JE Krško

Jedrska elektrarna Krško je edina jedrska elektrarna v Sloveniji ter ena izmed 211 v Evropi in predstavlja približno 40 odstotkov skupne proizvedene električne energije v državi. Prav v tem mesecu praznuje 30. obletnico svojega delovanja, pri čemer naj bi se po standardnih merilih jedrske varnosti in stabilnosti obratovanja uvrščala v zgornjo četrtino obratujočih jedrskih elektrarn v svetu. Navkljub množičnim nasprotovanjem jedrski energiji po svetu jedrske elektrarne še vedno prispevajo znaten delež proizvedene električne energije v mnogih deželah. Na prvem odcepu je desno tokrat zavil Peter Močnik, si elektrarno ogledal, svoje vtise in ugotovitve pa zapisal in jih delil z vami. Foto: Peter Močnik.

Razkošje v glavi - Marinka Vesel

Marinka Vesel je zelo aktivna gospa, polna prebliskov in pobud, ko gre za njeno okolje. Mnogi tako zanjo pravijo, da je ''duša'' Društva podeželskih žena v Ribnici, ki pripravlja etnografske razstave, pa tudi pogostitve s tradicionalnimi jedmi staršev in starih staršev. Marinka je tudi vodja ženskega pevskega zbora in zanj pogosto napiše izvirna besedila za pesmi, ki jih potem tudi sama uglasbi. Oddajo pripravlja Ivan Merljak.

FOTO NATEČAJ - Prvi šolski dnevi !!!

V začetku septembra smo vas povabili, da nam pošljete fotografije prvega šolskega dneva, oziroma prvih šolskih dni. Zato zdaj objavljamo zmagovalne fotografije, ki nam jih je poslal Željko Lipnik in zapisal: "Večkrat slišimo povabilo, da naj prvošolčki, ki so letos prvič sedli za šolske klopi, sodeljujejo v vašem foto natečaju, ter vam pošljejo kakšno slikco z prvega šolskega dne! Tako smo se odločili, da vam pošljemo slikce naše hčerke JASNE, ki je tudi prvič prestopila šolski prag tukaj v Rogaški slatini! V upanju, da jo uvrstite v vaš natečaj, se vam zahvaljujemo in vas prav lepo pozdravljamo!"

Terenska oddaja iz Cankarjevega doma - Festival za tretje življenjsko obdobje “f3ž0”

Vsebine bomo na prizorišču v Cankarjevem domu spremljali vse tri festivalske dni, osrednji prireditveni dan, v sredo, 28. septembra, pa bo program od 9-ih do 19-ih potekal neposredno iz Cankarjevega doma, od koder bomo prenašali zanimive vsebine, v rednih oddajah in s posebnimi oglašanji. Obiskovalcem prireditve bomo v informacijskem središču 1. programa Radia Slovenija na velikem zaslonu predstavili spletno in Facebook stran.

Četrti izlet »Misli z vodo!« - Križna jama

Križna jama je znamenitost svetovnega formata, saj je v njej 22 podzemnih jezer. Suša je naredila svoje in le trem udeležencem se je nasmehnila sreča, da so se lahko usedli v čoln. Dijakinja Nuša Kotar: »Meni je bilo v Križni jami res lepo, neko novo doživetje, zanimivo je bilo tudi poslušati vodiča, ki res zelo veliko ve in sem zelo vesela, da je del tega svojega znanja delil tudi z nami. Malo mi je žal, da ni bilo vode, se mi zdi da bi bilo to nekaj čisto posebnega, tako da se zagotovo vrnem enkrat v zimskem času, da vidim še to.« Foto: Aljaž Bastič.

Razkošje v glavi - Majda Kobal

Majda Kobal je v pokoju, vendar ne miruje. Nemirni ustvarjalni in organizacijski duh jo spremlja vse življenje. Kot fizioterapevtka je bila v povojnih letih med ustanovitelji Zveze fizioterapevtov Jugoslavije, odšla na izpopolnjevanje na Švedsko, zato je dejavna tudi v Slovensko-švedskem društvu, ter nato kot vodja fizioterapevtskih skupin za pomoč v Alžiriji pomagala poškodovanim v alžirski osvobodilni vojni in bila v podobni misiji v Tuniziji. Po osamosvojitvi Slovenije je postala dejavna članica Slovenskega fizioterapevtske organizacije. Avtor oddaje je Ivan Merljak. Foto: Ivan Merljak.

Prvi odcep desno - Velika planina

Velika planina je eden izmed največjih biserov v Kamniško-Savinjskih Alpah. Največja slovenska planina se širi na več kot 550 hektarih površine, na njej pa se je od 16-ega stoletja do danes ohranila planšarija. Velika planina zaživi v vsej svoji lepoti od sredine junija do sredine septembra, ko so na njej pastirji, pastirice in živina. Na tisoč 550 metrov sta se povzpela Boštjan Močnik in Sabina Martinčič. Obiskala sta gospodarja pastirske vasi Jožeta in njegovo ženo Zalko, na zavitih poteh planine pa sta med drugim srečala mladega pastirja Marka, pastirici Fani in Dragi ter odlično poznavalko Velike planine Sento. Fotografije: Boštjan Močnik

Tretji izlet »Misli z vodo!« - PIRAN

»Izlet v soboto je bil naravnost krasen! Po dolgem času sem spet obiskala slovensko obalo in naš Piran, ki je res lepo mesto. Cel dan je bil zelo dobro organiziran in res ste pripravili pester program. Vožnja z ladijco takoj po prihod je bila odlična; izvedela sem ogromno novih stvari o delfinih in obnovila nekaj znanja o morskih sesalcih iz osnovne šole. Zelo zanimivo je bilo tudi opazovati morsko dno in ribe skozi ladijsko dno (čeprav so te stvari aktualne že dolgo časa, je bila to zame prva taka izkušnja). Ogled višinske točke na vrhu Pirana pa je bil eden najlepših razgledov, ki sem jih videla ... Najbolj pa mi je bil všeč ogled Akvarija. Videla sem veliko lepih, velikih, majhnih in nenavadnih rib, ki jih sicer v morju verjetno ne bom nikoli ... Sledilo pa je še izvrstno kosilo z božansko morsko hrano! Za zaključek pa še kopanje v morju, ki se je zelo prileglo, saj je bilo že pošteno vroče. Navdihnili ste nas za sodelovanje oziroma pisanje scenarija za radijsko igro, ki se ga bom(o) lotili.» (zapisala dijakinja Maja) Fotografije: Bogdan Kladnik.

Drugi izlet »Misli z vodo!« - KOLPA

Drugi v okviru izletov "Misli z vodo!" je minil povsem v znamenju odkrivanja lepot Kolpske doline: od polnilnice vode, vodnega mlina in edine še delujoče vodne kovačije do raftinga. Dobre volje in energije mladim udeleženkam in udeležencem ni zmanjkalo. Ideje za radijske scenarij pa so se kar vrstile ! - tudi s pomočjo odgovorne urednice prvega programa Darje Groznik, režiserke Ane Krauthaker, fotografa in odličnega poznavalca voda Bogdana Kladnika, mladih sodelavcev Brune Pikš in Marka Babiča ter radijske kolpske navigatorke Mojce Delač. Foto: Bogdan Kladnik.
oglejte si tudi film

Prvi izlet »Misli z vodo!« - SOČA

Programa za mlade Prvega programa Radia Slovenija je v okviru javnega natečaja Misli z vodo! pripravil brezplačni izlet za dijakinje in dijake, ki nameravajo na natečaju sodelovati s svojimi scenariji za radijski prispevek na temo vode. 20. avgusta so se z rafti spustili po Soči in preverili, ali je »bistra hči planin« resnično kristalno zelena in čista. Na izletu so se jim pridružili tudi režiserka Ana Krauthaker, urednica Programa za mlade Jana Bajželj, fotograf Bogdan Kladnik in mlada sodelavca Bruna Pikš in Marko Babič. Foto: Bogdan Kladnik

Prvi odcep desno - tovarna čokolade Gorenjka

Nekateri si brez nje ne predstavljajo svojega vsakdana. Nekateri so za uživanje v njenih aromah in okusu pripravljeni zapraviti celo premoženje. Zato so tam tisti, ki nam njene čare pripravljajo, mesijo, posipajo, polnijo, pakirajo v lično embalažo in ponujajo v trgovinah prav vsak dan. Čokolade si v Sloveniji brez tovarne čokolade Gorenjka v Lescah skorajda ne moremo predstavljati. Kako pa izgleda njena proizvodnja? Koliko lešnikov vsebuje njihova pol-kilogramska rjava lepotica in ali je res, da jih posipajo kar ročno? Od kod pridobivajo osnovne surovine zanjo in koliko ton le-teh letno porabijo za njeno izdelavo? Vse to pa še kakšno informacijo iz ozadja boste izvedeli v četrtkovem Prvem odcepu desno po deseti uri na našem prvem programu. Pripravlja Anja Strajnar.

Nedeljska reportaža - pohlep

Je pohlep stanje človekovega duha ali odsotnost duha? Imeti več in več in še več je prvi in zadnji od ''sedmih naglavnih grehov'', pravijo psihologi, saj iz pohlepa izhajajo vse druge pojavne oblike posameznikovega ali družbenega ravnanja, ki niso vrline. Pohlep enega prizadene drugega. Pohlep skupine, ki ima lastnino, moč in oblast, prizadene nemočne in izkoriščane. Zaradi pohlepa so bogovi potopili Atlantido, nas uči mitologija, zaradi pohlepa so propadli imperiji, nas uči zgodovina. Pohlep je rodil revolucije, ki so ga potolkle, a ne izkoreninile. Zdi se, da je naša civilizacija sredi najhujšega pohlepa od obstoja mislečega dvonožca. Avtor oddaje je Ivan Merljak. Foto: IM

Leoparda iz ljubljanskega ZOO-ja v Italijo

V torek so iz ljubljanskega živalskega vrta je na pot proti Italiji odpeljal prav poseben transport. V italijanski živalski vrt Park VALKORBA so odpeljali mlada perzijska leoparda, ki sta se v Ljubljanskem ZOO-ju skotila pred dvema letoma. NAPOVED: To se je zgodilo prvič v zgodovini ljubljanskega živalskega vrta. Samčka sta dva izmed 13 mladičev ogrožene vrste perzijskega leoparda v Evropi in ker sta že skoraj odrasla, so ju podaril živalskemu vrtu Valkorba v Italiji, kjer imajo dobre pogoje za te živali. Seveda živali ne morejo kar tako iz enega v drug živalski vrt - ampak vse skupaj poteka pod budnim očesom Evropske zveze živalskih vrtov, ki natančno preveri ustreznost živalskega vrta v katerega gredo živali. Fotoreportaža Robert Bogataj.

Razkošje v glavi - Nadja Valentinčič Furlan

Je univerzitetna diplomirana etnologinja in kulturna antropologinja, zaposlena kot višja kustodinja za etnografski film pri Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani. Že opis njenega dela pove, da skrbi za slovensko etnografsko gradivo, ki ga marljivo shranjuje na avdiovizualne medije. Kot raziskovalka in muzealka preučuje tudi filmske dokumente drugih avtorjev etnografskih filmov, poleg tega pa je tudi sama avtorica več etnografskih dokumentarcev, v katerih je obdelala običaje, navade in predmete, ki izginjajo. Oddajo pripravlja Ivan Merljak. Foto: IM.

Reoportaža - rušenje Kolizeja

Danes zjutraj je "padel" Kolizej. Stara, zapuščena stavba je bila sicer v precej slabem stanju, a je bila na nek način pri srcu vsem Ljubljančanom. še posebej tistim, ki se še spomnijo časov, ko je Kolizej živel, ko so bile v njem delavnice, trgovine in seveda stanovanja. No od danes Kolizeja ni več, čeprav bo rušenje trajalo tri ali več tednov. Rušenja niso mogli preprečiti niti številni protesti rušenja civilne iniciative, ki sta jih podprli mednarodna komisija in slovenska sekcija ICOMOS. Danes zjutraj so zabrneli stoji in velikanske klešče so začele svoje delo. Ali nam bo vše tisto kar bo zraslo na "pogorišču" Kolizeja pa bomo še videli. Na kraju dogodka smo bili tudi mi - vedno PRVI!
 

Reportaža - Vrbsko jezero

Le dobro uro proč od Ljubljane, zahodno od Celovca se do mesta Vrba razprostira Vrbsko jezero. Je največje jezero na Avstrijskem Koroškem in v dolžino meri 16 kilometrov in pol, v širino pa in 1,7 kilometra. Povprečna globina jezera je 42, največja globina pa je 85 metrov. Okoli jezera, v osmih manjših in večjih krajih živi okoli 26.000 prebivalcev, med njimi je 2,8 odstotka slovensko govorečih. Vrbsko jezero je eno najbolj znanih in priljubljenih avstrijskih jezerih, tu so posneli okoli 100 filmov in znamenito televizijsko nadaljevanko Grad ob Vrbskem jezeru. Vrbsko jezero je obiskal Robert Bogataj.

Nedeljska reportaža - Dimniki, krone pete fasade

Dimniki so krona pete fasade, torej strehe. Niso le nujni funkcionalni element vsake hiše, so tudi nakit hiše. Dimniki so mlajši od hiš. Hiše jih najprej niso imele. Razvijati so se začeli nekje v 13. stoletju in se razvijajo še danes. Žal so današnji bolj ali manj industrijski in zato bolj ali manj enaki. Nekoč pa je veljal dimnik za arhitekturni element hiše, ki so ga izrabljali v čisto prestižne namene. Z njim so dokazovali svoj estetski čut, predvsem pa svojo premožnost. Bogatejši so si namreč lahko privoščili bogatejše dekorirane. Dimniki naših sredozemskih mest so nastajali po beneškem vzorcu in jih krasi enaka pestrost oblik. Žal izginjajo in kličejo po varstvu. Kot detajli so nepogrešljivi del celote starih mestnih jeder. Če hočemo ohraniti le-ta, potem moramo ohraniti vsak detajl, ki jih sestavljajo. Besedilo in fotografije Jurij Popov.

Prizma optimizma - Izola

V hotelu Zveze društev upokojencev Delfin v Izoli je radijska ekipa uprizorila oddajo, v kateri so nastopili: igralka Zvezdana Mlakar, igralec Boris Kobal, dixieland ansambel in vokalni kvartet Stari mački; predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak, Rožca Šonc, vodja projekta »starejši za starejše« in Milan Krapež, ki je nastopajoče in obiskovalce povezoval v dobri uri razvedrilnega večera - na Prvem.

20 let prenovljenega koncepta Prvega programa Radia Slovenija

V četrtek, 23. junija, smo v Studiu 14 Radia Slovenija s prireditvijo obeležili 20 let prenovljenega koncepta Prvega programa Radia Slovenija. Nekaj utrinkov s prireditve in sprejema po prireditvi pa v foto galeriji.

Fotografije poslušalk in poslušalcev - zmagovalec Dare BRENKO

Fotograf Matjaž Intihar je ocenjeval fotografije, ki ste jih poslali na Prvi program Radia Slovenija.  Na prvo mesto je uvrstil fotografijo Barja, ki jo je poslal Dare BRENKO. na drugo mesto je uvrstil fotografijo goloba Nike OSREDKAR in na tretje mesto fotografijo morje, ki jo je poslal Andrej ŽVAN. Posebno nagrado za tehnično dovršeno fotografijo pa dobi Milan KERN. Vsem nagrajencem iskrene čestitke, nagrade boste prejeli po pošti. Vsem skupaj pa se zahvaljujemo za poslane fotografije!

Prvi odcep desno - reka Ljubljanica

Lena , mirna in smaragdno zelena - reka Ljubljanica. Napaja se iz številnih kraških ponikalnih voda v zaledju, zato ji pravijo tudi reka sedmih imen. Življenje na Ljubljanici in ob njej je iz leta v leto bolj pestro. Turistične ladjice in čolni, nova podoba bregov in številni lokali dajejo ritem reki glavnega meta. Reka Ljubljanica je zaradi bogatih najdb tudi prava zakladnica zgodovine in leta 2003 so jo kot izredno pomembno arheološko najdišče, razglasili za kulturni spomenik. Ljubljanico - na in pod vodo je raziskoval Robert Bogataj.

Nedeljska reportaža - Oglej, kaj spominja na glamurozna obdobja

Oglej bi lahko imenovali eno izmed zibelk slovenstva. Slovenske dežele do Drave so namreč petnajst stoletij sodile pod cerkveno in nekaj časa tudi posvetno upravo oglejskega patriarhata. Takrat je bil Oglej eno izmed najpomembnejših evropskih mest, pred tem pa je veljal za četrto največje mesto rimskega imperija. Mesto je bilo skoraj nedotakljivo, saj ga je med drugim varoval 20 do 40 m širok kanal, v pristanišču Via Sacra pa so takrat pristajale največje evropske ladje, saj je bil Oglej tudi zelo živahno trgovsko središče. V zlatih časih Ogleja, je tam živelo najmanj 200 največ pa 400 tisoč prebivalcev. Kakšen pa je Oglej danes? Kaj v Ogleju spominja na njegovo nekdanjo veličini in kaj na našo usodno povezanost z njim. Bazilika, zvonik, muzeja, ostanki foruma in nekaj drugih antičnih izkopanin, mesto pa je danes spalno naselje v spodnji furlanski nižini s komaj 3.500 prebivalci. (besedilo in fotografije Jurij Popov)

Neljska reportaža: Za mehek prehod …

Ljudje težimo k stabilnosti, čustveni in materialni. Zato je vsak prehod negotov, poln stisk in stresa. To še najbolj velja za prehod iz delovne dobe v pokoj, kar zelo pogosto sproži težave, psihične in zdravstvene, pa tudi družinske in socialne v najširšem pomenu besede. Da bi prehod ublažili, v okviru Zveze društev za socialno gerontologijo poteka pilotski projekt, s katerim želijo tistim, ki so tik pred upokojitvijo, predstaviti možnosti uresničevanja samega sebe v tretjem življenjskem obdobju. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Studio ob 17.00 - praznuje 35 let

Studio ob 17-ih, prva živa radijska enourna pogovorna oddaja, letos praznuje častitljivih 35 let. Obletnico smo obeležili z jubilejno oddajo v petek, 27. maja 2011, ob 17. uri v studiu 14 Radia Slovenija z neposrednim prenosom na 1. programu Radia Slovenija.

Razkošje v glavi - Alenka Tetičkovič

Alenka Tetičkovič je igralka, ki jo »vsakdo pozna« po njenih nastopih v gledališču in po prepoznavnih likih na televiziji. Pa vendar je Alenka predvsem oseba in ne samo lik, ki ga igra, čeprav pri tem ljudje velikokrat ne razlikujejo več, kaj je igra in kaj resničnost. Kdo je torej »tista prava« Alenka Tetičkovič? To je skušal odkriti Ivan Merljak. Foto: IM

Sledi časa - Pohod smrti NEDELJA, 08. maj ob 10.10

Ob obletnici zmage nad nacizmom hitro pozabimo, da je bila pot v svobodo tlakovana tudi s trpljenjem in življenjem milijonov ljudi v koncentracijskih taboriščih. V tehnologijo smrti v Auschwitzu je bilo vključenih tudi okrog 2.500 zapornikov iz Slovenije, tam jih je umrlo 1.351. Ko so se januarja 1945 nacisti umikali pred sovjetsko armado iz tega taborišča, so si za živi ščit vzeli okrog 58.000 taboriščnikov, da so se zavarovali pred napadi zavezniških letal. V pohodu v nevzdržnih zimskih razmerah je umrlo okoli 15.000 taboriščnikov. Zato mu pravijo - marš smrti. Spomin nanj je pri preživelih neizbrisen. Avtor Ivan Merljak.

Razkošje v glavi - mag. Jože Kukman

Lahko bi rekli, da je magister farmacije Jože Kukman slovenski javnosti dobro znan. No, vsaj tistim, ki jih dajejo bolečine vseh mogočih oblik in vrst, pa tudi druge tegobe. Kot strokovnjak za zelišča se je izpopolnjeval pri zdaj že pokojnem patru Ašiču, zato ga mnogi štejejo kar za njegovega naslednika. Tudi zato, ker dandanes vodi Ašičevo zeliščno lekarno v samostanu Stična. Njegov radiofonski portret pripravlja Ivan Merljak. Foto: Ivan Merljak.

Sledi časa - »Pravi« Čedermaci, NEDELJA, 17. april ob 10.10

Zgodbo pisatelja Franceta Bevka »Kaplan Martin Čedrmac« pozna večina Slovencev. Manj znano pa je, da je bil Bevkov junak samo simbol organiziranega odpora slovenskih duhovnikov proti raznarodovalnemu fašizmu na Primorskem, ki se je bohotil po prvi svetovni vojni. ''Zbor svečenikov sv. Pavla'' je sprva kot stanovsko društvo povezal skoraj vse slovenske duhovnike na Goriškem in Tržaškem, ob fašistični prepovedi vseh slovenskih organizacij in društev, pa je zbor prerasel v ''Tajno krščansko-socialno organizacijo''. Avtor oddaje je Ivan Merljak. Foto: zbornik Zbora svečenikov Sv. Pavla.

Sadimo drevesa

Pravijo, da moraš v življenju posaditi drevo, imeti otroka in napisati knjigo. Vsaj za prvo smo v četrtek s pomočjo Zavoda za gozdove Slovenije poskrbeli sodelavci 1. programa Radia Slovenija. V gozdu v okolici Logatca, ki ga je pred leti opustošila vremenska ujma, smo zasadili 200 sadik smrek. Od tam pa so potekale tudi naše redne četrtkove dopoldanske oddaje, v katerih ste izvedeli, kakšna je razlika med sadnjo gozdnega drevja in pogozdovanjem, kako se sajenja lotiti in kako doseči dodatno vrednost lesa. Spoznali ste gozd kot življenjski prostor divjih živali, prostor za rekreacijo, zakladnico surovin in gozd kot pljuča sodobne civilizacije. Zdaj pa si poglejte še kako terenska oddaja poteka in kako smo sadili drevesa.
facebook 

Intervju - Petra Majdič

24 zmag, medalji na svetovnih prvenstvih in medalja na olimpijskih igrah, mali kristalni globusi … Veselje, jeza, solze in izjemno čustveni trenutki zmagoslavja. Vsega tega je zdaj konec! Kako je doživljala zadnje trenutke svoje športne poti, kako se bo navadila na običajno življenje in kaj bo Petra Majdič počela po končani karieri? Poslušajte sredin Intervju s slovensko šampionko na Prvem programu radia Slovenija. Pripravil Robert Bogataj.
FACEBOOK

Pomagajmo žabam

Po dolgi zimi se začenja prebujati narava s svojimi prebivalci. Ene prvih znanilk pomladi so dvoživke, ki se takoj, ko pridejo na plano, že selijo na mrestišča. Dvoživke zimo prežive zarite v blatu ali med listjem, jajca pa odlagajo v vodo. Če njihovo pot do vode prekriža cesta, so njihova življenja ogrožena in njihovo preživetje vprašljivo. Zato že nekaj let številni prostovoljci pomagajo žabam pri prečkanju ceste. Zato marsikje v Sloveniji vsako leto potekajo akcije postavitve začasnih ograd ob cestah ter prenašanja dvoživk. Robert Bogataj se je v Hrašah pri Smledniku, pridružil predstavnici društva Žverca, Zali Prevoršek in številnim prostovoljcem z lučkami na glavah. Fotografije: Robert Bogataj.

Slanikova pojedina

Danes je pepelnična sreda, ki sovpada s pripravo na največji krščanski praznik - Veliko noč, ta pa narekuje štiridesetdnevni post. V Grand hotelu Union na ta dan vsako leto pripravijo tradicionalno Slanikovo pojedino, zato se je danes med pepelničnimi jedmi in tistimi, ki so jih pripravljali sprehodila tudi Anja Strajnar. Reportaži z dogodka lahko prisluhnete med 14 in 15 uro na 1.programu Radia Slovenija. Fotografije: Luka Mohar, Grand Hotel Union d.d.

Prvi odcep desno - Vivarij Proteus

Postojnska jama velja za zibelko speleobiologije, veje biološke znanosti, ki proučuje živi svet v podzemlju. Prav v Postojnski jami so bili najdeni prvi predstavniki večine skupin jamskih živali. V rovu, ki je del Postojnske jame, so že leta 1931 uredili speleobiološko postajo, leta 2002 pa so bili odstranjeni sedimenti, ki so zapirali nekdanji vhod v rov in urejen je bil jamski vivarij.V oddaji bomo predstavili Vivarij Proteus, v katerem živijo predstavniki jamskih živali iz Postojnske jame, posebno pozornost seveda zbuja najznamenitejša prebivalka med njimi človeška ribica. Govorili bomo tudi o posebnostih podzemeljskega okolja. Pripravlja Petra Medved.
Postojnska jama
Vivarij Proteus
Človeška ribica
Jamarska zveza Slovenije

Sledi časa - Kapucinska samostanska knjižnica Krško

V Sloveniji imamo 21 samostanskih knjižnic, ki so vse po vrsti na seznamu varovane kulturne dediščine. Vsaka izmed njih hrani vrsto redkih knjižnih zakladov preteklosti. Krška hrani 1344 knjig, med zaklade pa sodijo vulgata, lyonska biblija, eden najstarejših knjižnih katalogov na Slovenskem, ta je iz leta 1695, vseh pet knjig Janeza Svetokriškega, Schönlebnova zgodovina Slovencev, prva zgodovina Slovencev sicer, dve knjigi slovitega kapucinskega pridigarja Rogerija in tako naprej. Knjižnico supravljata še zadnji kapucin tega samostana pater Roman in domača Valvasorjeva knjižnica. Knjižnica je od svoje ustanovitve leta 1644 v istem prostoru, celo baročne knjižne omare nosijo isto letnico. Besedilo in foto Jurij Popov.

Nedeljska reportaža - Dobimo se pod odrom

»Dobimo se pod odrom!« so obljubile. In tudi prišle. Tam imajo svoje prostore, v katerih je vedno hrupno, veselo in lepo. Tam govorijo druga čez drugo, ali pa ubrano zapojejo, kar jim le dajo glasilke in - srce. Pa niso samo pevke, so ponosne ženske s podeželja, ki poprimejo za vsakršno delo, skušajo ohranjati običaje in navade in se urijo tudi v starih rokodelskih veščinah ... Oddajo pripravlja Ivan Merljak. Fotografije: Ivan Merljak.

Prvi program na terenu - Rogla

Prvi program Radia Slovenija bo danes 24. februarja v enem od večjih slovenskih zimskošportnih središč. Na tisoč 517 metrih nadmorske višine v osrčju Pohorja bomo obiskali Roglo in preverili zimski počitniški utrip. Tako boste izvedeli, kakšen je počitniški dan na Rogli;z otroki in mladimi se bomo pogovarjali o smučanju in počitnicah; učili se bomo deskati na snegu; preverili bomo, kako spet na sneg po poškodbi na smučišču; in kakšne bodo finančne posledice združitve zimskih počitnic; predstavili vam bomo Lovrenška jezera in gozdove; obiskali bomo športnike, ki trenirajo v športnem centru na Rogli; poleg tega pa vam bomo predstavili eno od pohorskih specialitet. Zgodbe na terenu bomo raziskovali Boštjan Močnik, Nataša Rašl in Neža Prah, za tehnično podporo pa bosta poskrbela Janez Podlesnik in Peter Velikonja.

Nedeljska reportaža - Cerkniški pustni karneval

Leto je naokoli in Cerknica se bo spet za teden dni prelevila v Butale. To se bo zgodilo na debeli četrtek 3. marca, ko bodo žagali babo, pripravili bodo tudi butalsko skupščino, v nedeljo 6. marca pa bo tradicionalna pustna povorka. Letos bo precej bolj popolna, saj bo manjkala le Ščuka. Lani se je mesec dni pred povorko pod težo sveže zapadlega snega porušil šotor v katerem so pustne figure čakale na svoj nastop, tako, da so bile vse močno poškodovane, nekatere pa uničene. V mesecu dni so jih obnovili vse razen treh, letos so prenovili coprnico Lizo na prašiču, Ščuke pa ne. Lojzeti in Lojzke iz organizacijskega odbora pravijo, da se lanska tragedija ne more ponoviti, saj so pramateri Uršuli, Zmaju, Žabonu, Ježku, Hudiču in drugim figuram preskrbeli trdnejšo streho. Reportažo o pripravah na karneval je posnel Jurij Popov.

Svetovalni servis - fotografije

Pred vrati so počitnice in priložnosti za dobro fotografijo bo veliko. Kako narediti dober posnetek na smučišču, drsališču, ob bazenu … Kako v objektiv ujeti dobro smučarsko akcijo, skok deskarja ali pirueto drsalca? O vsem tem se bomo pogovarjali s fotografom Matjažem Intiharjem. Pokličite nas ali nam pišite, prav tako pa boste lahko pošiljali tudi vaše fotografije na radioprvi@rtvslo.si. Fotografije bo naš gost ocenil in prve tri bomo nagradili. Po osmi uri na Prvem programu.

Sledi časa - Borovniški viadukt

Borovniški viadukt je bil nedvomno eden izmed biserov avstro-ogrske arhitekture 19. stoletja, povezane s tedaj najmodernejšo komunikacijsko povezavo med Dunajem in Trstom, z železnico. Dograjen je bil 1856, vendar ni dočakal svoje stoletnice, saj so ga pred koncem druge svetovne vojne dokončno porušili ameriški bombniki. Avtor oddaje je Ivan Merljak. Fotografija arhiv razglednic.

Nedeljska reportaža - Ameriški nogomet pod Pohorjem

Ameriški nogomet je stari novi šport. Za Američane in Kanadčane stari, saj gre za enega izmed najbolj priljubljenih športov, za Slovence novi, saj ga igra komaj pet klubov, državni prvenstvi pa sta bili le dve doslej. Pod Pohorjem ga igrata dve moštvi Mariborski generali (Generals) in Volkodlaki (Wewewolfs) iz Slovenske Bistrice. S športom, ki jih je pritegnil, so se začelo spoznavati prek televizije in medmrežja, ter ga začeli trenirati in spoznavati. Za letošnje prvenstvo so združili moči, kluba pa bosta ostala vsak zase. Kakšna je pot uveljavljanja tega športa, koliko je ta šport v resnici grob, zakaj sta se kluba tekmovalno združila , to so med drugimi vprašanja na katera odgovarja Nedeljska reportaža. Avtor Jurij Popov.

Sledi časa - Arhiv Republike Slovenije

Arhiv je besede, ki spominja na odloženost, zaprašenost, na nekaj starega toda vrednega. Malce tudi mističnega. Arhiv je resnici na ljubo najbolj primerna beseda za arhiv. Nacionalni arhiv, podobno kot v mnogih drugih državah, domuje v palači častitljive starosti in podobe. V Gruberjevi palači v Ljubljani, eni najlepših baročnih palač na Slovenskem. Hiša je polna skladiščnih prostorov, depojev. V njih je premalo prostora za vse arhivalije, zato imajo takšne prostore tudi na Roški cesti, v prostorih nekdanje vojašnice JLA v Ljubljani. V vseh depojih skupaj hranijo dvajset tisoč tekočih metrov dokumentov na različnih nosilcih - od pergamentov prek papirjev, filmov do sodobnih elektronskih nosilcev. Kljub redu, ki ga imajo, se tu in tam najde kakšen izgubljeni sin. Zadnji, ki so ga našli je bil fascikel 546 iz stanovskega fonda, v njem pa med drugim najstarejše vabilo za sejo kranjskega deželnega zbora iz leta 1463. Gre za pomemben dokument tisočletne zgodovine naših krajev, ki jo hranijo v Arhivu Republike Slovenije. Avtor oddaje Jurij Popov. Fotografije: Jurij Popov.

Nedeljska reportaža - Otroci swinga

Zbirajo se redno, ampak enkrat tu, drugič spet tam, saj nimajo svojih prostorov. Vseeno pa so dobrodošli gostje v enem izmed lokalov ob Ljubljanici in še bolj v Slovenskem etnografskem muzeju, v katerem ob torkih »zasedejo« preddverje in kavarno. Otroci swinga. Poslušajo, se zabavajo in plešejo. Swing, seveda. Mladi in tudi tisti manj mladi ter študentje. In mar je sploh treba še posebej poudariti, da so oblečeni, kot »zapoveduje« moda swinga? Z njimi je swingal Ivan Merljak.

Programa za mlade v Kranjski Gori

V soboto, 22. januarja se je program za mlade odpravil v Kranjsko Goro. Tadeja Bizilj, Neža Prah in tehnik Metod Valjavec so ob nizkih temperaturah, vendar v čudovitem zimskem vremenu na prostoru pod smučiščem gostili številne sogovornike, predvsem mlade iz Kranjske Gore, ki jim je smučanje in deskanje pravzaprav položeno v zibko. Pred mikrofonom 1. programa so se zvrstili mladi smučarji in deskarji, policist, smučarski učitelji in nekdanji deskar Dejan Košir.

Razkošje v glavi - Jan Bučar

Jan Bučar je dramski igralec, ki še zmeraj rad sliši pridevnik mlad, čeprav je od takrat, ko je diplomiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, minilo že nekaj let. Sprva se je nameraval uveljaviti v turizmu in hotelirstvu, a ga je »skušnjava«, da bi na odru ugajal drugim, zapeljala v gledališke vrste. Več let je nastopal v Gledališču za otroke in mlade, v plesno-koreografskih muzikalih, videvali pa smo ga tudi v filmskih in televizijskih vlogah. Prav ljubezen do muzikala ga je vodila tudi v Hollywood, kjer se trenutno podiplomsko izpopolnjuje. »Ujeli« smo ga med počitnicami v domovini, saj se že kmalu spet odpravil na drugo stran »velike luže«. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

Nedeljska reportaža - Na obisku pri Grajskem oktetu

Zgodba Kulturnega društva Grajski oktet se je začela pisati leta 2006, ko so kot člani cerkvenega pevskega zbora začutili v sebi vso lepoto glasbe v večglasnem moškem petju. Najprej so njihov repertoar sestavljale predvsem podoknice, s katerimi so osvajali srca deklet po vsej Moravški dolini, potem pa je bilo treba na vajah v prostorih gradu Zgornji Tuštanj preživeti skupaj kar precej ur, da so lahko svoje petje končno predstavili tudi širši javnosti na samostojnih koncertih. Tako zdaj izvajajo ljudske in umetne pesmi iz različnih obdobij, poleg »železnega repertoarja« pa radi sežejo tudi po črnskih duhovnih pesmih, narodno zabavnih skladbah ter tudi delih različnih narodov in kultur. Reportažni zapis z obiska pri pevcih Grajskega okteta pripravlja Ivan Merljak. Avtor fotografij Ivan Merljak.

Nedeljska reportaža - Futurologija

Na prehodih iz nečesa v nekaj drugega, tudi recimo iz enega leta v drugo, že kar praviloma ugibamo tudi o tem, kaj naj bi nam to »novo« prineslo oziroma »kaj nas čaka«. Veliko ljudi pri tem rado prisluhne tudi napovedim takšnih in drugačnih prerokov, v javnosti pa se oglasijo tudi domnevni jasnovidci. Toda že dobrih devet desetletij obstaja veda, ki se na povsem znanstveni osnovi ukvarja s predvidevanjem prihodnosti. To je futurologija, ki interdisciplinarno povezuje raziskovanje bolj ali manj bližnje ter tudi daljne prihodnosti. Oddajo o zgodovini in prihodnosti futurologije pripravlja Ivan Merljak.

»Obdarujmo otroke s pravljicami« - v CIRIUS-u VIPAVA

Prvi program Radia Slovenija je 20. decembra četrtič obdaroval otroke s pravljico. Obiskali smo otroke in mladostnike v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava. Večer sta jima polepšala igralka Maja Nemec in Tomaž Domicelj s pravljico »Snežinka Belinka«, ki jo je napisala Kristina Menih.

razkošje v glavi - Martina Gamboz

Martina Gamboz je diplomirana dramaturginja. Toda gledališče, zlasti moderno in eksperimentalno, ni njena edina »ljubezen«. Je namreč tudi direktorica Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu in njena skrb je tudi ohranjanje kulturne dediščine Sečoveljskih solin. Poleg tega jo je mogoče srečati tudi na koprskem radiu in televiziji, s katerima sodeluje, ali pa prebrati njena kritična razmišljanja v različnih revijah in časopisih. Martina je tudi družbeno aktivna v občini Piran, na Obali pa jo poznajo tudi kot predsednico krovnega Društva umetnikov italijanske narodne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem. Avtor oddaje in fotografij Ivan Merljak.

»Obdarujmo otroke s pravljicami« na Osnovni šoli Dušana Muniha z Mosta na Soči

Prvi program Radia Slovenija je 16. decembra tretjič obdaroval otroke s pravljico. Obiskali smo četrtošolce z Osnovne šole Dušana Muniha z Mosta na Soči, ki so v domu »Medved« Centra šolskih in obšolskih dejavnosti preživljali zanimive dneve šole v naravi na Medvedjem Brdu. Večer sta jim s pravljico »Buba Debeluba«, ki jo je napisala Darinka Kobal, polepšala igralka Vesna Jevnikar in Tomaž Domicelj.

Pošta Slovenije

Pošta Slovenije sodi med največje sisteme v naši državi. Poštni nabiralniki, poštne poslovalnice, poštarji, poštni uslužbenci. Vse našteto povezujeta dva poštno logistična centra- ljubljanski in mariborski. Na tokratnem prvem odcepu desno bomo zavili na pošto-  natančneje - obiskali bomo Poštno logistični center Ljubljana. Tam vsak dan sprejmejo in obdelajo do dva milijona pisemskih pošiljk, okoli 25 tisoč paketov in še marsikaj drugega. V decembru pa se zaradi božično novoletnih voščilnic obseg prometa poveča za eno tretjino. Poštno logistični center živi in dela zvečer ter ponoči. Kako se pošta steka v center in kako potuje naprej, kaj vse se s pošto dogaja v tem centru, kako zahtevno je žigosanje voščilnic in kateri so najbolj nenavadni dogodki nočnega poštnega življenja je poizvedoval Bojan Leskovec.

Program za mlade - mladi in film

V sobotnem programu za mlade je med 9. in 10. uro vsak teden »hudo«. Kljub zgodnji uri se v studiu vedno iskri od dobrega razpoloženja, zanimivih pogovorov, živahne glasbe in nagradnih iger. Glavno besedo imajo mladostniki, ki se nam pridružijo tudi preko telefona z najrazličnejšimi mnenji in vprašanji. 20. novembra smo z mladimi novinarji in glasbeniki z Osnovne šole Ketteja in Murna v goste povabili mladega pevca in kitarista Petra Vodeta, ki je zapel in zaigral kar v živo, po oddaji pa je sledilo še fotografiranje in podpisovanje avtogramov.

»Obdarujmo otroke s pravljicami« na Pediatrični kliniki v Ljubljani

Prvi program Radia Slovenija je 7. decembra drugič obdaroval otroke s pravljicami. Izbrali smo Pediatrično kliniko v Ljubljani, kjer morajo nekateri otroci preživljati tudi decembrske večere. Praznično vzdušje smo jim poskušali pričarati s pravljico »Mamljiva potička«, ki jo je napisala Marija Mezeg.

Fotografije poslušalk in poslušalcev

Hvala lepa za vse poslane fotografije. Gost svetovalnega servisa, Matjaž Intihar je izbral tri. Prvo mesto je osvojila fotografija Boruta z Gorenjske, ki je posnel konjenika v snegu. Drugo mesto je osvojila fotografija Mojce, ki nam je poslala fotografijo mačka Pepija. na tretje mesto pa je naš strokovnjak uvrstil fotografijo poslušalke Malči, ki nam je poslala zimsko - pot na Dobrčo. Vsem iskrene čestite, nagrade pa vam bomo poslali po pošti.

Najlepša viža 2010

V soboto, je bila v Festivalni dvorani na Bledu, zaključna prireditev Najlepša viža 2010. Na prireditvi, ki jo je vodila Anja Strajnar, se je predtsvailo 12 finalistov. Za najlepšo vižo 2010 pa ste poslušalke in poslušalci Prvega programa izbrali valček TVOJE OČI, Aansambla Spev. Avtorica glasbe in besedila je Irena Vrčkovnik.

Sneg je pobelil naše kraje

Danes, petek 3. decembra smo namesto oddaje Radio GA GA, odprli telefone in izvedeli kako se vi lotevate snežnih razmer okoli vaših hiš, domov ... Pozvali smo vas tudi, da nam pošiljate fotografije in poslali ste nam jih kar nekaj, zato jih tudi objavljamo.

Radijske pravljice za otroke

Prvi program je 1. decembra obdaroval otroke s pravljico z letošnjega natečaja za oddajo Lahko noč, otroci. Otroci, ki so na rehabilitaciji v Centru za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu pri Stični in poslušalci pred radijskimi sprejemniki so poslušali pravljico Slavi Selan Trkman z naslovom »Škrat brez imena«.

Festival otroške glasbe - VESELI TOBOGAN - utrinki z vaje

Prvi program Radia Slovenija pripravlja Festival otroške glasbe VESELI TOBOGAN, v studiu 14, neposredni prenos na 1. programu. Festival otroške glasbe najbolj zaznamujejo novi solistični otroški glasovi, ki smo jih izbrali na avdiciji v mesecu oktobru. Letos smo izbrali deset otrok, ki se bodo predstavili z novimi otroškimi skladbami, napisanimi prav za ta festival. Na odru se bodo ob spremljavi instrumentalnega ansambla predstavili Jon Baus, Ana Skumvač, Ema Šumi, Zala Kuhelj, Mia Maria Herceg, Lovro Korošec, Aleksandra Vovk, Klara Gajšek (skupaj z Neisho), Mark Mihelič (skupaj z Markom Vuksanovičem) in Rebeka Košmrlj (skupaj z Jadranko Juras). Na festivalu bodo peli tudi pevke in pevci otroškega pevskega zbora RTV SLO, pod vodstvom Anke Jazbec. Slovenska glasba je okej. Povej naprej! poslušaj reportažo z vaje

Razkošje v glavi - Tone Pavček

Najbrž ni Slovenca, ki ne bi vedel, da je Tone Pavček slovenski pesnik, esejist, prevajalec in dolgoletni urednik. Zdaj je v pokoju in živi razpet med svojimi oljkami v Slovenskem primorju in urbano Ljubljano. Pronicljiv kot vedno se rad dotakne sveta, ki ga obdaja in z zvrhano merico humorja išče sebe v njem. Oddajo pripravlja Ivan Merljak. Fotografije: Ivan Merljak

Prvi odcep desno, četrtek 11.11. - Plečnikova palača - Ustavno sodišče Republike Slovenije

Plečnikova palača je bila nekoč stavba najvišjega zastopstva slovenskega gospodarstva – zbornice za trgovino in obrt, danes pa predstavlja dom najvišjega organa sodne oblasti – ustavnega sodišča. Znameniti arhitekt Jože Plečnik, prepričan v socialni in vzgojni pomen arhitekture, je z oblikovanjem notranjosti in številnimi detajli, iz povsem slovenskih materialov, postavil  temelje za oblikovanje narodove kulturne identitete. Težko bi našli ustreznejšo stavbo za ustavno sodišče, katerega naloga je varovati ustavnost in zakonitost ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na katerih temelji naša država.

Mladi v domu starejših občanov

Ne preveč mrzel dan, prihod radijskega voditelja Matica Jermana pa odličen izgovor za opravičen izostanek od pouka. Sledi sprehod do Doma starejših občanov Vič, enote Kolezija. K temu je 7 srednješolcev Gimnazije Antona Aškerca v Ljubljani spodbudila zamisel, da obiščejo prostor in ljudi, ki jih doslej niso poznali - in da o tej izkušnji nastane radijska oddaja. Zanimiv izziv za vse udeležence, ki so se morali otresti kakšnega predsodka ali dveh, se potruditi govoriti razločneje, ob enem pa so po krajšem obisku prostorov Doma in nekaj bolj zadržanih uvodnih pogovorih mladi s svojo drznostjo spodbudili zanimiva razmišljanja, iskrene odgovore in celo ganljiva vprašanja ter odgovore na eni in drugi strani. Na koncu so bili tako mladi kot stari zadovoljni z izkušnjo, gimnazijci pa so povedali, da se je splačalo odreči pripravam za kontrolne naloge in doživeti nekaj, kar ne piše v nobeni knjigi. Posnetek oddaje Gymnasium si lahko poslušate tukaj: http://tvslo.si/predvajaj/gymnasium/ava2.86023644/

Nedeljska reportaža - someljeji

Vsako leto se neizogibno primeri, da iz mošta nastane vino. Sprva je kot otrok, pravijo poznavalci, vihravo in nevzgojeno, zato ga je treba negovati, da se umiri, postane elegantno in omikano. Ko odraste, pa je na potezi človek. Pivce je treba namreč vzgojiti. To je naloga someljejev, ki se trudijo dvigniti kulturo pitja na višjo raven. Oddajo pripravlja Ivan Merljak. Fotografije: Ivan Merljak.

Razkošje v glavi - Stojan Kerbler

Ko je Stojan Kerbler hodil v tretji razred nižje gimnazije, se je zgodila nesreča. Zaradi poškodbe noge je moral ostati doma celo leto. Da mu ne bi bilo dolgčas, mu je mama dala fotografski aparat. Od takrat je zavezan avtorski fotografiji. Dolga leta je fotografiral ljudi, zadnje čase pa se vse bolj posveča prostoru. O tem, zakaj, bo povedal v oddaji Razkošje v glavi. Avtorica Nina Dolžan.

Sledi časa - 90 let od podpisa Rapalske pogodbe

Čez nekaj dni bo minilo 90 let od podpisa t.i. Rapalske pogodbe med takratno Kraljevino Italijo in na novo nastalo Kraljevino SHS. Pogodbe, ki jo Slovenci upravičeno štejemo za krivičen mirovni sporazum. Po tej pogodbi, podpisani po prvi svetovni vojni v italijanskem letovišču Rapallo, je namreč pod italijansko upravo prišla kar tretjina slovenskega nacionalnega ozemlja, temu pa je potem že kmalu sledil močan raznarodovalen pritisk italijanskih fašistov. Poleg Primorske so takrat italijanski pogajalci »iztržili« še Istro in Dalmacijo, čeprav v vojni niso bili zmagovalci. Z Rapalsko pogodbo se je za Slovence na Primorskem začela dvajsetletna kalvarija, ki se je, vsaj za večino, končala s priključitvijo Primorske k matični domovini. Avtor oddaje in fotografij Ivan Merljak.

Meščanska oblačilna kultura na Obali pred sto leti

Sredi poletja leta 1910 so v Portorožu, ki je bil takrat že znano zdraviliško središče na tako imenovani avstro-ogrski rivieri, slovesno odprli Palace Kur Hotel, ki so ga časopisi v monarhiji bralcem predstavljali kot »največji in najprestižnejši hotel na severnem Jadranu«. Že prvi dan po odprtju hotela je tako Portorož gostil še dodatnih petsto petičnežev »od blizu in daleč«, ki so se po tamkajšnjih parkih in sprehajališčih razkazovali v oblačilih, ki so bila ukrojena predvsem po takratnih modnih smernicah za premožno meščanstvo na Dunaju, v Gradcu in v Trstu. Seveda so potem tudi krojači iz Portoroža in iz okoliških krajev sešili marsikatero obleko po tujih vzorih, toda bogatih hotelirjev in lastnikov portoroških vil je bilo v tistem času preprosto premalo, da bi bila lahko meščanska oblačilna kultura modnih središč monarhije in Evrope še bolj prepoznavna tudi pri takratnem »stilu« oblačenja večine domačink in domačinov v naših obmorskih krajih … Avtor oddaje Dušan Berne.

Prvi program na terenu - Zavod za prestajanje kazni zapora na Igu

Danes, 14. oktobra po 9. uri, bo ekipa Prvega programa v zaporu. Predstavili bodo življenje v edinem ženskem zaporu v Sloveniji, ki je na Igu pri Ljubljani, njegovo zgodovino, obsojenke, ki tam prestajajo kazen, ljudi, ki v tem zaporu delajo ter odnos okolja do zapora in obsojenk. Med 18.15 in 18.55 pa bo na Prvem programu Radia Slovenija neposredni prenos koncerta Magnifico Balcountry Quarteta iz menze ženskega zapora na Igu, saj glasba vedno najde pot do ljudi, tudi zidovi niso ovira. poslušaj

Kostanj - vir energije in zdravja

Kostanj je nekoč pomenil glavno hrano v zimskem in jesenskem obdobju, zlasti v goratih predelih Sredozemlja. Seveda govorimo o gojenem kostanju, ki ga poznamo tudi pod imenom maroni. Poznamo pa še navaden gozdni kostanj, ki je prav tako užiten, čeprav je manjši. Pred manj kot tristo leti je v naše kraje prišel še turški kostanj, ki ima veliko bolj okrasno in zdravilno vlogo. Njegovi plodovi so sicer neužitni. Te dni bo dozorel gojeni kostanj v Vitovljah v Vipavski dolini, ki je sicer znan kot najkakovostnejši kostanj vrste maroni. Po njem so nekoč določali ceno drugega kostanja v vsej habsburški monarhiji od Trsta prek Dunaja do Budimpešte. V Vitovljah je danes še kakšnih tisoč petsto kostanjevih dreves, a je to le desetina tistega, kar je nekoč raslo v vasi in njeni okolici. Nekoč je eno kostanjevo drevo preživelo celo družino, saj je na njem zraslo tudi do dvesto kilogramov plodov, hranili pa so ga v ježicah in v z zemeljskih kleteh. Kostanj so sicer tudi sušili in ga mleli k kostanjevo moko iz katere so izdelovali vrsto jedi, na Korziki celo 22, ki so jih tradicionalno pripravljali tudi za poroke. Kostanj je namreč prinašal mladoporočencem srečo. Danes pa kostanj ljudje bolj ali manj pečejo, čeprav se vse bolj uporablja tudi kostanjeva moka za kostanjeve specialitete, ki niso več del jedilnika revnih. Besedilo in fotografije Jurij Popov.

Bogdan Steklasa

Bogdan Steklasa je Kamničan, ki si je v življenju služil kruh z različnimi poklici, prekrižaril pol sveta in se naposled ustalil v neokrnjeni naravi na Notranjskem. Študij slavistike je ''zafural'', kot sam pravi, toda v srcu je čutil, da je pravzaprav »poklican« za pero in zgodbe. Zamisli zanje najde v različnih okoljih. Velikokrat odkriva stare legende in pravljice, ki jih potem vtke v svoje pripovedi, največkrat namenjene mladim, ali pa melodijo besed preliva v pesmi. Te včasih tenkočutno zaznava tudi pri pticah, ki jih ljubiteljsko pozorno opazuje, sicer bolj estetsko kot znanstveno. Oddajo pripravlja Ivan Merljak.

Ciril Kosmač v spominu Slovencev

V torek, 28. septembra, bo minilo 100 let od rojstva slovenskega pisatelja in scenarista Cirila Kosmača, ki je še posebej pronicljivo opisoval primorskega človeka v obdobju med italijansko okupacijo. Ob tej "okrogli" obletnici potekajo številne prireditve, od tematskih delavnic do odprtja muzejskih zbirk. V oddaji bodo o Cirilu Kosmaču govorili tudi nekateri, ki so z njim sodelovali pri filmu in knjižnem ustvarjanju. Oddajo pripravlja Ivan Merljak. Fotografije: Ivan Merljak.

S čolnom po poplavljenem Ljubljanskem barju

V prihodnjih dneh po podatkih Agencije RS za okolje bo Ljubljansko barje še poplavljeno. Ljubljanica je v zadnjih 24 urah upadla za 12 centimetrov, kažejo podatki Agencije za okolje, v prihodnje pa naj bi upadala po en centimeter na uro. Upadanje je zelo počasno, saj se gladina še ohranja zaradi dotoka zalednih voda in visoke podtalne vode. Peter Močnik se je odpravil na Ljubljansko barje kjer je posnel tole fotoreportažo. poslušaj

Škupanje

Kaj je škupanje? To je skoraj pozabljeni običaj v Beli krajini, gre pa za skupno pripravljanje slame za pokrivanje streh. Nekoč je bilo škupanje vsakoletno opravilo, zdaj pa ta običaj že deveto leto zapored obujajo v Gornji Lukovici. Avtor Ivan Merljak.

Dve desetletji Betontanca

Režiser Matjaž Pograjc je leta 1990 združil različne ustvarjalce, od glasbenikov, plesalcev, igralcev, do kostumografov in scenografov v skupino z imenom Betontanc. Skupina je kmalu postala slovenska »plesno gledališka uspešnica« in ponesla sloves naše plesno-gibalne umetnosti v svet, saj je veliko nastopala tudi v tujini. Na začetku devetdesetih je bila tako glasnik samostojne Slovenije, tedaj še mlade države sredi Evrope ... Oddajo pripravlja Ivan Merljak. Fotografije Ivan Merljak.

Nedeljska reportaža - Gibam se, torej sem!

Za mnoge sta šport in rekreacija način in slog življenja. Za druge je v ospredju rek ''zdrav duh v zdravem telesu'' in zato poudarjajo predvsem zdravje, bistrenje uma in tudi koristno izrabo prostega časa. Za tretje pa je vse skupaj predvsem nepotrebna potrata energije. Toda najnovejša znanstvena dognanja potrjujejo tezo, da je sovplivnost med gibanjem mišic in razvojem naših možganov veliko večja, kot so doslej domnevali. To je bila tudi iztočnica za oddajo, ki jo pripravlja Ivan Merljak. Avtor oddaje Ivan Merljak.

Sledi časa - Ljubljanica - od deblaka do parnika

Ljubljanica je stara komaj tri tisoč let. Nekoč je bila »normalna« reka, saj se je na poti od Vrhnike do Ljubljane držala svoje struge. Potem pa se je svet okoli in pod njo začel spreminjati v kraški in Ljubljanica je postala igriva reka, saj se je začela tudi skrivati očem. Danes teče deloma po površju, 41 kilometrov, deloma pod njim. Koliko natančno je podzemnega toka ni znano nikomur, zagotovo pa ga je veliko, saj reka do izliva v Savo sedemkrat spremeni svoje ime, njeno celotno porečje pa obsega približno 1.800 kvadratnih kilometrov površine. Ljubljanica je bila v vsej svoji zgodovini plovna reka. Najprej so po njej pluli koliščarji na drevakih, zatem Argonavti z Jazonom na čelu in z ukradenim zlatim runom, njim so sledili Rimljani, ki so razvili vojaške transporte, tem so sledili veliki in mali čolnarji, ki so po njej in med mestoma prevažali ljudi in tovore, leta 1840 in 1898 sta na kratko po njej zaplula še parnika, ko sta bili zgrajena sodobna cesta in železnica, pa je postala »plovišče« bolj ali manj neuglednih čolnov, bark in splavov na sodih. Nekoč je bila najbolj plovna reka v tem delu Evrope, danes pa je ena izmed arheološko najbolj zanimivih evropskih rek, saj v svojih nedrjih ohranja dobro ohranjene priče svojega pestrega življenja. Doslej so z njenega dna pobrali že več kot šest tisoč arheoloških predmetov. Danes se promet po njej znova krepi, predvsem turistični, zlasti Špica pri Ljubljani, kjer se od Ljubljanice odcepi Gruberjev kanal, pa znova dobiva pristaniško podobo. (Besedilo in fotografije Jurij Popov)

Razkošje v glavi - magister Tone Kladnik

Magister Tone Kladnik je tam, kjer je potrebna pomoč sočloveku. Socialno delo, bi lahko rekli, mu je kar nekako v krvi, saj nenehno razmišlja o tem, kako bi lahko ljudem v stiski še bolj pomagal. Med drugim je tako vpeljal nekatere nove oblike pomoči starostnikom, ustanavljal prve pogovorne skupine za samopomoč ter vrsto let pomagal odvisnikom pri odvajanju od alkohola in drog. Pravi, da svojo moč črpa iz narave in iz svojega odnosa do nje, pri čemer tudi samega sebe bogati z izkušnjami tistih, ki znajo z naravo živeti v tesnem sožitju. Oddajo pripravlja Ivan Merljak. Fotografije: Ivan Merljak.

Vseslovenska dobrodelna akcija "Pomagajmo danes"

Ker je v Sloveniji vse več delavcev zaradi izgube službe, stečajev in neizplačanih plač v hudi socialni stiski, zaradi česar trpijo tudi njihove družine, ker se začenja novo šolsko leto in njihovi otroci potrebujejo šolske potrebščine, ker uradna socialna pomoč poteka prepočasi in pogosto tudi neučinkovito, je včeraj (četrtek, 26. avgusta 2010), stekla vseslovenska dobrodelna akcija Pomagajmo danes, ki sta jo pripravila Slovenska Karitas in Rdeči križ Slovenije na pobudo 1. programa Radia Slovenija. V vseh slovenskih mestnih občinah so bile stojnice, kjer ste lahko darovali tistim, ki našo pomoč zelo potrebujejo (Ljubljana, Maribor, Celje, Koper, Nova Gorica, Kranj, Ptuj, Slovenj Gradec, Murska Sobota, Novo mesto, Velenje). Akcija še naprej odmeva tako, da na naš naslov prihajajo številne pohvale in zahvale. Zapisnike o zbiranju denarja bomo dobili predvidoma v ponedeljek, takrat bo znan tudi končni znesek, ki ste ga darovali na stojnicah po vsej Sloveniji. A pomagate lahko še naprej in to vse do sredine septembra - in to s poslanim SMS-om, kratkim sporočilom s ključno besedo POMAGAJMO na 1919. S tem boste prispevali 1 EUR. Prispevate lahko uporabniki Mobitela, Simobila in Tušmobila.

Intervju - Srečko Čater

Razmere v gradbeništvu se - kot kaže - ne bodo kmalu uredile. Usoda velenjskega Vegrada pod vodstvom Hilde Tovšak naj bi bila znana v prihodnjih dneh. Za delavce, ki že več mesecev niso dobili plač, pa je pomembno, ali bo šlo podjetje v stečaj ali prisilno poravnavo, saj je bodo od tega odvisne tudi njihove terjatve. Tudi o tem se bomo pogovarjali sindikalistom Srečkom Čaterjem, sekretarjem Zveze svobodnih sindikatov v velenjski občini, gostom sredinega Intervjuja na 1. programu.

Krajinski park Lahinja

Za Lahinjo velja, da je osrednja belokranjska vodna žila. Dolga je 33,4 kilometre in ima le dober meter padca. Prvih sedem kilometrov reke in njenega porečja so leta 1988 razglasili za krajinski park, je pa tudi del evropskega varovanega območja Natura 2000. Na tem območju ima reka 72 pritokov, skoraj vse z leve strani, ima tudi tri tople izvire, ob njej se raztezajo lugi (močvirja ali mokrišča), ki so domovanje več kot 100 vrstam ptic, tudi edini pri nas živeči vrsti vodomcev. Tam še zmeraj rastejo kukavica, zlatica in številne druge rastline, nekatere so na rdečem seznamu ogroženih vrst. Tam se potepa želva sklednica, prav tako izginjajoča vrsta na Slovenskem. V reki je 24 vrst rib, zato ker je tako neoporečna v njej živijo tudi rakovice. Je pa polna dristavcev, šaša, vodnih kreš in ločja, kar ji daje podobo pozabljene reke. Tu še zmeraj živijo številne legende, o gradu, hudiču, Turkih in cerkvi, ljudje pa obnavljajo tudi kulturno dediščino, hise, gudala, ponašajo pa se tudi z mlinom, ki je nekoč mlel s petimi kolesi, žago venecijanko in ne nazadnje edinim slovenskim zlatnikom kralja Matjaža. Tam nekje, na Otoku, pa čeka RAF-ovo letalo na vnovični vzlet. Besedilo in fotografije Jurij Popov.

Gradovi na slovenskem - grad STRMOL

Ko se pripeljete po cesti, ki pelje v vas Dvorje, se na obronku dvorjanskega gozda, v vsej svoji veličastni podobi, razkrije Grad Strmol. Grad, ki ga prvič omenjajo v 13. stoletju, je bil leta 2004 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, danes ga uporabljajo kot protokolarni objekt RS. Grad se ponaša z bogato zbirko zgodovinskega pohištva, slik in drugih antikvitet, navdušujoč je tudi pogled na grajski park z jezerom.

Pomagajmo delavcem Preventa

V okviru humanitarne akcije 1. programa Radia Slovenija, Rdečega križa Slovenije in Karitas »Pomagajmo delavcem Preventa« je koroška slikarka Stana Lušnic Arsovska darovala svojo umetniško sliko »Polje ljubezni pod Uršljo goro«. Izklicna cena je 1.500 evrov, svojo namero in ceno, za katero ste v dobrodelne namene pripravljeni kupiti to sliko, lahko sporočite do vključno srede, 18. avgusta, na elektronski naslov: info@karitasmb.si. Sliko bo dobil tisti, ki bo zanjo ponudil največ. Denar bo kupec nakazal na TRR Nadškofijske karitas Maribor: 24100-8888888889
Sklic: 29218 Namen: Slika
Nakazana sredstva bomo namenili delavcem Preventa.

Fotografije poslušalcev

Zahvaljujemo se vam za vse fotografije, ki ste nam jih poslali. Naš strokovni sodelavec in gost svetovalnega servisa - fotograf Matjaž Intihar je med 75 fotografijami za najboljšo izbral fotografijo Aleša Holly-a SONČNICA. Drugo mesto si je prislužila fotografija Valentine Ficko POLŽ, na tretje mesto pa smo uvrstili fotografijo Tanje Gobec z naslovom IZ GENERACIJE V GENERACIJO. Vsi trije boste dobili nagrade Prvega programa Radia Slovenija, poleg tega pa vam bomo poslali še knjigo Matjaža Intiharja - FOTOKAMERA. Knjigi pa sta si za svoji fotografiji prislužila tudi Igor Štangelj (HOBOTNICA) in Vesna Dolžan (ZAHOD).

Mura pa »teče in nič ne reče«

Na Muri je bilo pred desetletji veliko prav posebnih plavajočih mlinov, kakršnih drugod po Sloveniji ne poznamo. Danes so le še redki in še večina teh ne melje ničesar. Druga posebnost Mure, ki rada poplavlja, so bili tudi številni brodi, ki so povezovali bregova reke. Danes vozijo samo še nekateri in tudi ti predvsem zaradi nostalgije, saj promet teče čez nove mostove. Poklica brodarja in mlinarja na Muri počasi izginjata. Mladih ni, pravijo tisti, ki se še spominjajo časov, ko so z brodom prevažali staro in mlado, živino in vozove. In solza se jim utrne, ko se spomnijo, kako jim je narasla rekla odnesla brod ali mlin ter ogrozila njihovo eksistenco. Oddajo pripravlja Ivan Merljak. Fotografije: Ivan Merljak.

850 let Žičke kartuzije

Prvi menihi kartuzijanskega reda svetega Bruna Kölnskega so prišli v naše kraje pred 850 leti. Naselili so se v prvem samostanu tega reda na naših tleh – Žički kartuziji. V naslednjih treh stoletjih so bile zgrajene še tri – Jurklošter, Bistra in Pleterje. Prvo so zgradili v dolini Janeza Krstnika pod Konjiško goro, pet kilometrov od Slovenskih Konjic. Žička kartuzija je imela spodnjo hišo, spomin nanjo je cerkev v Špitaliču, ter zgornjo hišo, prebivališče zaobljubljenih 12 menihov in priorja. Žička kartuzija je v 13. stoletju postala ena najpomembnejših v srednjeveški Evropi, razdeljeni zaradi tako imenovanega dvopapeštva. V njej je v tem obdobju zrasla tretja največja knjižnica tega obdobja, takoj za vatikansko in pariško. Knjižnica je bila po zaprtju samostana (1782) preseljena v knjižnico jezuitskega reda v Gradcu. V Sledeh časa, pripravil jih je Jurij Popov, bomo hodili po stopinjah te kartuzije ob ustanovitve (1165) do danes in njenega največjega bisera - knjižnice. Fotografije Jurij Popov.

Med mitom in resnico o Barbari

Vitez Erazem Luegg je zgodovinska osebnost s konca 15. stoletja, znana tudi kot Erazem Predjamski. Zaradi upora proti avstrijskemu cesarju in sodelovanja z ogrskim kraljem Matijo Korvinom so ga na Dunaju razglasili za roparskega viteza in ga začeli preganjati. Po drugi strani pa je bil Erazem zelo priljubljen med ljudmi, zato so se začeli o njem spletati tudi številni miti. Vsi imajo v sebi vsaj kanček resnice, na primer tisti, da je imel vitez skrivni izhod iz Predjamskega gradu skozi podzemno jamo. Po njej naj bi se tako nekega dne odpravila raziskovat dehteči gozd pod gradom tudi Erazmova hčerka Barbara - in se izgubila. Prestrašeno in utrujeno so jo potem le našli na Ravniku, Erazem pa je dal tam v zahvalo zgraditi cerkvico, posvečeno sv. Barbari. Avtor oddaje Ivan Merljak. Fotografija: IM.

Gradovi na slovenskem - grad MIRNA

Tokrat smo se odpravili na Grad Mirna, ki ga imenujemo tudi Speča lepotica. Iz Ljubljane smo se po avtocesti odpeljali proti Novemu mestu in avtocesto zapustili v Trebnjem. Pot smo nadaljevali po navadni cesti do vasi Mirna, kjer smo na enem od gričev zagledali Spečo lepotico. Tam nas je pričakal Marko Marin, skrbnik Gradu Mirna. Z njim se je pogovarjal kolega Boštjan Močnik.
Ponovitvi predstavitve Gradu Mirna lahko prisluhnete v ndeljo 16.30. Prihodnji teden vam bomo na 1. programu predstavili Grad Velenje. Fotografije: Boštjan Močnik.

Oblikovalci teles

''Bodibilderstvo'' ali »po naše« oblikovanje telesa je šport, ki sproža nasprotujoče si odzive in mnenja. Eni vidijo v njem lepoto telesa, drugi se zgražajo nad mišicami, ki da presegajo vse meje, tretji pa pravijo, da je vse skupaj predvsem nezdravo. Vsi pa se strinjajo v oceni, da je vsekakor ekstremno - in to že na prvi pogled. Oddajo pripravlja Ivan Merljak. Fotografije Ivan Merljak.

Ivan Esenko

Nekoč sem srečal človeka, ki je lisico učil ljubiti kokoši, da so skupaj plesale po domačem dvorišču. In čuka šteti kovance ... Pa ni bil Ivan, kajti IVAN ESENKO, čebelar, ornitolog, pisec naravoslovnih knjig in člankov, urednik in fotograf, ne posega v naravo, da bi jo spreminjal po svoji podobi in željah. Ne, on pisano naravo in življenje v njej spoštuje, ga spodbuja, mu pomaga in se mu čudi. Avtor Besedila in fotografij: Ivan Merljak.

Mladi gasilci

Na državnem gasilskem tekmovanju so se letos najbolje odrezali mladi iz Andraža nad Polzelo, saj so domov odnesli dva pokala; v kategoriji mladink in pionirjev. Za osvajanje prvih mest pa ni dovolj samo sreča, ampak tudi veliko vaje in usklajenost mladih gasilcev, ki se v manjših krajih na podeželju zelo radi vključijo v gasilske vrste. Spoznali jih boste v soboto po deveti na Prvem. Njihove fotografije pa si lahko ogledate v galeriji.

Slovenija : Nova Zelandija

Po petkovi nogometni tekmi v Mariboru, na kateri je slovenska nogometna reprezentanca s 3:1 premagala reprezentanco Nove Zelandije (mimogrede obe sta udeleženki svetovnega prvenstva v nogometu), se vse skupaj začenja zares. Tako rekoč ves svet je že v pričakovanju svetovnega nogometnega prvenstva, ki se začenja v petek, 11. junija v Johanesburgu, s tekmo med reprezentancama Južnofriške republike in Mehike. Ampak kar je še bolj pomembno, nadaljuje se tudi slovenska nogometna pravljica, saj bo na svetovnem prvenstvu igrala tudi slovenska izbrana vrsta, ki se bo v prvi tekmi, v nedeljo 13. junija, pomerila z reprezentanco Alžirije. Skratka, prava nogometna evforija vlada po svetu in v Sloveniji! Slovenska nogometna reprezentanca danes (nedelja 6 junij 2010) odhaja V Južno afriško republiko, mi pa smo na prijateljski tekmi v Mariboru posneli kratko fotoreportažo.

Eurosong - Oslo 2010

V Oslu 25 finalistov letošnjega Eurosonga na generalkah( dve v petek, ena v soboto) vadi in usklajuje še zadnje podrobnosti pred sobotno veliko evrovizijsko končnico. Sladki uspehi in grenki porazi polfinalistov so že preteklost in zdaj čakamo samo še na odgovor, kdo bo od Norvežanov za leto dni prevzel evrovizijski popevkarski prestol. Iz prvega izbora, ki je bil v torek, 25. maja, so se v finale Eurosonga uvrstile Bosna in Hercegovina, Moldavija, Rusija, Grčija, Portugalska, Belorusija, Srbija, Belgija, Albanija in Islandija. V četrtek je uspel veliki met Gruziji, Ukrajini, Turčiji, Izraelu, Irski, Cipru, Azerbajdžanu, Romuniji, Armeniji in Danski. Najuspešnejšim 20 državam iz dveh polfinalov se bo pridružila še »velika četverica«, ki ima zaradi znatnih finančnih vložkov zagotovljen nastop v finalu. To so Španija, Francija, Nemčija in Velika Britanija. Petindvajseterico pa zaokroža seveda gostiteljica Norveška. Poglejte si nekaj utrinkov iz prve generalke finalistov, pa še malo nostalgije na slovensko obarvani 2. polfinalni večer. Besedilo in fotografije Bojan Leskovec.

VARČUJEMO S PRVIM - CENA SRADEL

V deželah kjer pojedo veliko rib so srčno žilna obolenja manj pogosta, nižja je tudi umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja. Veliko vlogo pri tem imajo omega 3 nenasičene maščobne kisline in največ jih imajo sinje ali po domače plave ribe (sardela, skuša, tuna, losos, polenovka ...). Zato strokovnjaki opozarjajo, da bi jih morali uživati vsaj dva do trikrat na teden. In ker je zdaj čas, ko nam ribe malce bolj zadišijo kot pozimi, smo tokrat pogledali koliko stane kilogram sardel. Ko smo se odpravili v ribarnice v velikih trgovskih centrih in na ribji tržnici v Ljubljani je bila tam velika gneča. V eni izmed trgovin so nam povedali, da so bili presenečeni, saj so samo v petek prodali okoli 200 kg sardel. Sardele so tudi sicer ribe, ki jih ljudje kupujejo najpogosteje, sveže pa boste dobili vsak torek in petek. V ribarnici na ljubljanski tržnici boste za kilogram sardel odšteli od štiri do pet evrov. V ribarnici v BTC-ju pa kilogram sardel stane 5 evrov in 90 centov. V Izoli je kilogram sardel od 3 evre in 99 centov do 5 evrov. V ribarnici v Mariboru pa boste za kilogram sardel odšteli 4 evre in 90 centov. V Leclercu stane kilogram sardel 4 evre in 45 centov, v Tušu 3 vere in 49 centov, v Mercatorju boste za kilogram sardel odšteli 5 evrov in v Intersparu 5 evrov in 60 centov. Besedilo in fotografije. Robert Bogataj.

Prvi program na Kulturnem bazarju

Več kot 150 kulturnih ustanov in samostojnih kulturnih ustvarjalcev iz vse Slovenije se je s svojo ponudbo za otroke in mladino predstavilo na četrtkovem Kulturnem bazarju. Med njimi je bil tudi 1. program Radia Slovenija, ki je dogajanje spremljal neposredno iz terenskega Studia Bazar. Uredniki, novinarji in tonski mojstri Prvega programa Radia Slovenija so obiskovalcem predstavili svoje delo, program in oddaje. Vse to terenskem studiu, ki je bil postavljen v Cankarjevem domu.

Intervju Eva Nina Kozmus in obisk osnovnošolcev OŠ Brežice

Flavtistka Eva Nina Kozmus je evrovizijska mlada glasbenica 2010! V sredinem Intervjuju nam je povedala več o tekmovanju na Dunaju in svoji glasbeni poti, ki je kljub njenim šestnajstim letom že izjemno bogata, vprašali smo jo tudi, kje se ji po takem mednarodnem uspehu odpirajo nova vrata. Med intervjujem so nas obiskali tudi učenci 6., 7., 8. in 9. razreda OŠ Brežice. Vsi imajo izbirni predmet Šolsko novinarstvo in sodelujejo pri ustvarjanju šolskega časopisa, zato so si z zanimanjem ogledali radio. mnogi med njimi pa so obisk zabeželili tudi s fotografskimi aparati (kamerami). Fotografije: Robert Bogataj

Dan odprtih vrat Športnega parka Stožice

Včerajšnji dan odprtih vrat Športnega parka Stožice je privabil od 25.000 do 30.000 obiskovalcev iz cele Slovenije, tudi nas. Ogledi nastajajoče večnamenske športne dvorane in nogometnega stadiona so bili vodeni. Mlado in staro se je naprej podalo v večnamensko dvorano, kjer bo lahko 12.000 gledalcev uživalo v košarkarskih, rokometnih in tudi hokejskih tekmah, izključeno pa ne bo niti kulturno dogajanje. Na največjem slovenskem stadionu, ki bo sprejel 16.800 ljudi je položene že približno polovica zelenice. Slovenska nogometna reprezentanca bo prvo tekmo na novem stadionu odigrala 11. avgusta proti reprezentanci Avstralije. Otvoritev obeh športnih objektov pa bo, kot zagotavljajo, 30. junija 2010.
Fotografije: Enisa Brizani

Mesec romske kulture - Romano Čhon v studiu 14

Ponedeljkove Naše poti so bile tokrat nekoliko drugačne. 1. Program se je namreč pridružil mesecu romske kulture - Romano Čhon in pripravil koncert skupin Rom Ton in Šukar v našem studiu 14 z neposrednim prenosom na 1. Programu. Bilo je veselo, skupini pa sta navdušili zbrano občinstvo. Več v fotogaleriji.

Program za mlade ... z Nino Pušlar

V sobotnem programu za mlade smo tokrat, v soboto, 24. aprila, med 9. in 10. uro gostili mlado, nadarjeno in energično pevko Nino Pušlar. Kljub temu da je ravno prejšnji večer predstavljala svojo novo ploščo Slečeno srce, se je našemu povabilu z veseljem odzvala. Pogovor je seveda tekel o glasbi, naši mladi poslušalci so Nino dobro »zaslišali«, a prav nobeno vprašanje je ni spravilo v zadrego. Vzdušje je bilo zares odlično in ura radijske zabave, smeha in zanimivih pogovorov je še prehitro minila ... Na fotografiji: Nina Pušlar, voditeljica Tadeja Bizilj, učenci Osnovne šole Jurija Vege Moravče in njihova ravnateljica Nuša Pohlin Schwarzbartl.

Mira Novak

Zase pravi, da je že leta oskrbnica Finžgarjeve rojstne hiše v Doslovčah na Gorenjskem, po novem pa tudi Prešernove v Vrbi in Čopove v Žirovnici. A je veliko več od tega. Je ljubiteljica knjig, leposlovnih in strokovnih, ki jih prebira in znanje iz njih dopolnjuje s pripovedjo ljudi okrog sebe. Zato ni čudno, da zna še tolikšno podrobnost umestiti na pravo mesto in ve o Finžgarju najbrž več kot kdorkoli. To ji priznavajo tudi strokovnjaki. Avtor oddaje in fotografij Ivan Merljak.

Delovno na Prvem programu radaia Slovenija

Nekja utrinkov današnjega jutranjega utripa na Prvem programu radia Slovenija.
Fotografije: Robert Bogataj

Fotografije poslušalk in poslušalcev

Še enkrat se vam zahvaljujejmo za sodelovanje v svetovalnem servisu v katerem smo govorili o fotografiranju. Hvala tudi za vse poslane fotografije, ki jih objavljamo v naši spletni galeriji. Naš gost, fotograf Matjaž Intihar, je med prispelimi fotografijami izbral tri. Tretjo nagrado dobi poslušalka Helena za fotografijo žafrana. Drugo nagrado dobi poslušalec David Tončič za plezalca v sončnem zahodu. In prvo nagrado dobi Dušan Brezovnik za fotografijo »Mojster Tonček«. Nagrade bomo nagrajencem poslali po pošti vse vas pa vabimo, da si ogledate našo spletno galerijo.

Romska glasbena tradicija iz Radžastana

V Naših poteh bomo predstavili romsko glasbeno tradicijo iz Radžastana in vas naučili indijski romski ples Sapera. Obiskali smo fotografsko razstavo v Šentjerneju, turnir v Mariboru in tretje romske igre - Romijado, ki je tokrat potekala v Čakovcu. Predstavili pa vam bomo tudi romsko slovenski slovar medicinskih izrazov. Pridružite se nam na Naših poteh. Glasbeni izbor Peter Barbarič, redaktorica Enisa Brizani.

Očistimo Slovenijo v enem dnevu - Tacen, Šmarna gora, bregovi Save

Danes je v Sloveniji potekala velika čistilna akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Na okoli 3000 zbirnih mestih se je pozadnjih podatkih zbralo okrog 194.000 prostovoljcev. V akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu naj bi z divjih odlagališč pobrali okoli 20.000 ton oziroma 80.000 kubičnih metrov smeti. Za zbrane odpadke bodo poskrbela komunalna podjetja. V akciji je sodeloval tudi prvi program radia Slovenija in to v Domžalah, Kamniku, Lazah v Tuhinju, Trzinu in Tacnu pod Šmarno goro, kjer so čistili bregovih Save.
Fotografije in besedilo: Robert Bogataj

Očistimo Slovenijo v enem dnevu

1. program Radia Slovenija je spremljal vseslovensko akcijo »Očistimo Slovenijo v enem dnevu!« v Domžalah, Kamniku, Lazah v Tuhinju in Trzinu. Novinarke: Špela Šebenik, Mateja Železnikar in Jana Bajželj. Tonski mojster Zdravko Poglajen.

Cerje - »zahodni branik slovenstva«

Na robu slovenske zahodne meje, na Cerju nad Mirnom, stoji monumentalen spomenik, ki bdi nad vso Vipavsko dolino. Zgrajen je bil v neposredni soseščini kote 393, znane iz prve svetovne vojne. Do tja so se z zahodne strani prebili takratni vojaški osvajalci našega ozemlja, naprej pa jim, kljub številnim ofenzivam, ni uspelo priti. Zato v teh krajih poudarjajo, da so Cerje simbol obrambe slovenskega nacionalnega ozemlja, pomnik viharnih časov in tudi glasnik mirnega sožitja. Avtor Ivan Merljak. Fotografija: Ivan Merljak.

Prizma optimizma - Miro Čekeliš

27 let je, odkar je zaradi nenavadnega dogodka razpadla skupina Hazard, ki jo poznamo po številnih uspešnicah, zgodbo o skupini, njenih članih, razpadu in ponovnem rojstvu nam bo povedal glasbenik Miro Čekeliš, bobnar skupine Hazard … Pripravlja in vodi Tatjana Pirc.

Intervju Franc Kangler

Gost sredinega Intervjuja bo župan Mestne občine Maribor Franc Kangler. Vprašali ga bomo,kako je s projekti Univerzijade in Evropske prestolnice kulture 2012. Je res Maribor zapostavljen pred Ljubljano? V čem sta si podobna župana Ljubljane in Maribora? Seveda pa ne bo šlo brez Dalajlame,ki v ponedeljek na povabilo Univerze Maribor in MO Maribor prihaja na obisk v štajersko prestolnico. Z njim se je pogovarjala Helena Premrl.

Pomagajmo dvoživkam

Žabe svatbo so imele, zbrane iz sosednjih mlak, jedle pile so in pele: rega, rega, rega, kvak. Ceste in promet so eden izmed glavnih dejavnikov, ki ogrožajo populacije dvoživk. Uničujejo in drobijo kopenska ter vodna bivališča dvoživk, predvsem pa prekinjajo selitvene poti, ki so pri teh ustaljene. Posledice prometa na dvoživke so na najbolj vidne v času pomladanskih selitev na odsekih cest - tako imenovanih črnih točkah, kjer se dogajajo množični pomori. V Hrašah pri Smledniku pot dvoživk prečka zelo prometna cesta in brez pomoči prostovoljcev večina dvoživk konča pod kolesi. Zato društvo Žverca že tretje leto zapored organiziralo akcijo Pomagajmo žabicam v Hrašah. Lani so prostovoljci prenesli več kot 8500 dvoživk, kot kaže bo številka letos še veliko večja. V Hrašah je bil Robert Bogataj.
Fotografije: Robert Bogataj

Sašo Hribar srečal Abrahama

Danes je bilo na Radiu GA GA še posebaj živahno, v studiu in pred njimi se je trlo ljudi, ki so želeli ustvarjalcu Radia GA GA voščiti za rojstni dan. Sašo je namreč danes upihnil pedeseto svečko in zato mu tudi ostali kolegi kličemo VSE NAJBOLJŠE!

Baby Boom generaciija št. 2?

Da se “Evropa stara”, so nas začeli že pred časom opozarjati strokovnjaki in črke v naslovih najuglednejših evropskih revij in časnikov so bile iz leta v leto večje in debelejše. Seveda so tudi pri nas demografi in še mnogi drugi “bili plat zvona”, ko so statistični podatki kazali na to, da se tudi Slovenci “staramo” in da nas je vse manj. Ampak potem se je demografska krivulja, sprva resda nekam obotavljivo in počasi, začela vsaj v Sloveniji postopoma obračati v nasprotno smer, trend naraščanja števila rojstev pa naj bi bil menda zdaj že tako stanoviten, da je tudi v strokovni javnosti vse večkrat slišati prispodobo, da smo demografsko “vendarle izplavali iz rdečih številk”. In kakšne so pri tem nekatere najodmevnejše napovedi? Na obzorju naj bi bila “baby boom” generacija št. 2 … Avtor oddaje Ivan Merljak Fotografija: Ivan Merljak.

Tragična nesreča italijanskega alpinista

V petek popoldne so se trije italijanski planinci povzpeli na Krn in v Gomiščkovem zavetišču na nadmorski višini 2200 metrov tudi prespali. Okrog 7.30 danes zjutraj sta dva izmed njih začela navezana z vrha sestopati, enainštiridetletni italijanski državljan, doma iz Sovodenj, pa se je odločil, da bo v dolino odsmučal. Najverjetneje mu je zdrsnilo že pri zavetišču, od koder je drsel čez celotno Krnsko ploščo in se zaustavil šele v bližini planine Zaslap na višini 1260 metrov. Kot so ugotovili pripadniki GRS iz Tolmina je na kraju poškodbam podlegel. V krnskem pogorju se je zgodilo že reč podobnih nesreč. Najhujša pred štirinajstimi leti, ko so v dveh ponovoletnih dneh življenje izgubili kar štirje ljudje, najprej domačin iz Kobarida, naslednji dan pa še trije Italijani.
Fotografije: Filip Šemrl

Sledi časa - izbrisani in zaznamovani

Politika vseh barv mnogokrat izrabi ljudi za svoje namene in se pri tem ne ozira na usode posameznikov, ki se znajdejo sredi kolesja domnevno višjih interesov. Nesmisel smisla je samo zrcalna slika smisla nesmisla, je v oddaji Izbrisani in zaznamovani ugotovil Ivan Merljak. Žal, tudi to so sledi časa.

Sledi časa - lončena toplina doma

Pravimo jim kmečke, krušne, tudi lončene peči. Čeprav danes ni več pravil, kakšna naj bo peč, ki je bila skozi stoletja edini vir ogrevanja bivalnih prostorov, pa je kmečka peč eden redkih elementov slovenske stavbne dediščine, ki je ohranil skoraj identično podobo skozi ves čas. V kotu ''hiše'' je bila osrednje zbirališče domačih, velike družine, ki jo je povezovala in razveseljevala. Peč torej ni samo ogrevala prostorov, ampak je tudi v prenesenem pomenu prinašala »toplino doma«. Avtor oddaje je Ivan Merljak. Fotografije: Ivan Merljak.

Pustna sobota in mladi iz cerknice

Kako se počutijo mladi iz Cerknice na pustno soboto, ko oblečejo kostume butalcev in čarovnic? Koliko robcev bodo uspeli zbrati mladi kurenti s Ptuja in kakšne dobrote naberejo Cerkjanski Laufarji? V tokratnem sobotnem programu za mlade po deveti na prvem programu. Petra Medved.

Ko so kamen žgali v čaše pojoče

V srednjem veku je steklarstvo v Srednji Evropi izdelovalo uporabne predmete na že precej višji ravni kot v obdobju rimskega imperija. Steklarstvo je bilo cenjeno umetno rokodelstvo in razmeroma dobro plačano. Tudi na naših tleh je bilo več steklarn, v katerih so izdelovali uporabne steklene predmete. Glažutarska obrt, kot so ji pravili, je bila po navadi dobro varovana skrivnost, a je v tehnologiji stekla na Goriškem in Kranjskem močno viden vpliv beneškega steklarstva z uporabo postopka s sodo, medtem ko so v dolenjskih in štajerskih ''glažutah'' uporabljali pepeliko. Je mogoče po steklenih predmetih sklepati tudi na način življenja njihovih uporabnikov? Oddajo pripravlja Ivan Merljak. Fotografija: Ivan Merljak.

Sneg

Sneg je konec tedna pobelil vso Slovenijo. Nekateri deli države so dobili večjo, drugi manjšo pošiljko snega. V Ljubljani recimo ga je zapadlo 35 ali celo nekoliko več centimetrov. In nič ni pomagalo. Treba je bilo vzeti v roke lopate in na delo. Kupi snega pred hišami so rasli, v snežnih zametih pa so najbolj uživali najmlajši. Cestni delavci so se tokrat izkazali in odlično opravili delo na cestah, zato prav veliko zastojev ni bilo. In tudi vozniki so bili strpni in so upoštevali zimske pogoje. Zima je pač zima. In po snegu naj bi prišle še nizke temperature. Previdno torej na cesti in na pločnikih!
Fotografije: Robert Bogataj 

Hanka Kastelicova

Hanka Kastelicova je filmska režiserka, scenaristka in prenašalka svojih znanj na mlajše rodove. Zasebno je tudi mama in žena. Je ustvarjalka, ki nenehno išče nove vsebine in forme, saj najbolj sovraži rutino in ponavljanje. Rojena je bila na Češkem, vendar se v njej - po delu prednikov - pretaka tudi še bolgarska kri. Filmske obrti se je izučila na slavni praški akademiji FAMU, kjer je srečala tudi svojega bodočega moža, filmskega snemalca. Z njim je prišla v Slovenijo, kjer ustvarja. Z njo se je pogovarjal Ivan Merljak.

V Bukovniškem energijske vrelcu

Pomurje je zaradi mineralnih voda znano tudi po številnih energijskih točkah, ki blagodejno delujejo na človekovo počutje in zdravje. Bukovniško jezero in okoliški kostanjevo-bukov gozd sodita med kraje z največjo koncentracijo teh točk v pokrajini. Tu se izteka ena izmed treh energijskih osi Slovenije. Svoje izhodišče imajo na Triglavu. To je os preobrazbe, domačini pravijo, da tu Slovenija izdihne. V gozdu okoli Bukovniškega jezera so namerili 50 energijskih točk, posebaj označili pa 26. Pravijo, da vse delujejo z enako energijski močjo, vendar je prvi pogoj, da v to verjamemo. Na teh točkah se ne smememo zadrževati predolgo, da se ne bi predozirali z energijo. V gozdu sta tudi Vidov izvir in Vidova kapelica. Tudi ta voda, z enakim pretokom in enako temperaturo skozi vse leto, je zdravilna. Deluje zlasti na oči in želodec. Zaradi uporabe te vode ljudje v okolici tudi pri devetdesetih letih berejo brez očal. Mnogi pravijo, da pomaga že sprehod okoli jezera, po gozdu, mimo vseh energijskih točk, mimo malega in velikega Vidovega vira in Vidove kapelice. Le notranji mir potrebujete. Avtor oddaje in fotografij Jurij Popov.
Poglej tudi na http://www.rtvslo.si/radioprvi/pages/page/25.

Svetovalni servis - urarski mojster David Lečnik

V zadnejm svetovalnem servisu na Prvem programu radia Slovenija smo gostili urarskega mojstra Davida Lečnika iz Celja. Odštevali smo ure, minute in sekunde do konca letošnjega in začetka novega leta. Urarski mojster je mojster odgovarjal tudi na vaša vprašanja in preživeli smo zanimive in vprašanj polne pol ure. V studiu je tiktakalo in zvonilo, David Lečnik pa je prinesel tudi glavno nagrado za Vreče sreče - uro Tissot. 
SREČNO v letu 2010!!!

Razkošje v glavi - Aleksandra Vrhovec

Aleksandra Vrhovec je ženska, ki s svojo prisotnostjo sproža več vprašanj, kot pa ponavadi ponuja odgovorov nanja. Pravi, da v sebi prepleta rokodelske spretnosti in vizijo slikarke. Vse kar dela, skuša naredi lepo za oko ter tudi uporabno, pa naj s svojimi izdelki krasi stene ali daje stilni poudarek tako ženskam kot moškim. Zanima jo tudi kovaštvo, a kaj, ko so kovaška kladiva tako težka! Oddajo je pripravil Ivan Merljak, poslušate pa jo lahko v soboto 02. januarja ob 16.30.
Fotografije: Ivan Merljak

Akcija - fotografije

Hvala lepa spoštovane sposlušalke, cenjeni poslušalci, avtorji fotografij, za vaš trud. Poslali ste toliko dobrih fotografij, da se je naš gost, mojster fotografije, Oskar Karel Dolenc le stežka odločil za najbolješe tri. žal nam jo je med oddajo zagodel tudi računalnik, tako, da nekaj fotografij, ki so prispele med oddajo nismo uspeli dobro pogledati. nagrade tako prejmejo: 3. mesto: Simon GREGORC (portret otroka), 2. mesto: Helena PETERLE (Češnje) in 1. mesto: Cveta ARNEŽ (Stebla v vodi). Vsem trem čestitamo in po pošti boste dobili majio Prvega programa. Še nekrat hvala tudi ostalim avtorjem fotografij, to pa so Edi Drobež, Tomaž Iskra, Irma in Matjaž Novak, Branko Brečko, Peter in Anja Murovec.

Batana - izginjajoča dediščina

Tradicionalna plovila naše obale so bila lesena, narejena obrtniško, torej na roko. Izdelovali so jih v škverih - malih obrtniških ladjedelnicah. Najprej so bile to čupe, drugod so znane kot drevaki. Gre za plovila, ki so bila narejena iz enega debla, dolgega najmanj šest metrov. V ljubljanskem etnološkem muzeju je shranjena še zadnja izmed njih - čupa Marija, ki je nazadnje plula leta 1949. Za različne potrebe so se hkrati razvijali drugi tipi lesenih plovil; na primer batane, plovilo, ki ga štejejo za najpomembnejši simbol in dediščino istrske obale. Poznamo vsaj deset različnih oblik batan. Gre za enostavno plovilo iz desk, z ravnim dnom in brez kobilice. Toda to še ni vse. Med lesena plovila, ki jih je vse manj, sodijo tudi sandolin, topo, pasara, guc, gajeta, bragoc, bracera, trabakula, pelig, loger, nenazadnje tudi solinski batel in še kakšno. Avtor besedila in fotografija: Jurij Popov.

Obdarujmo otroke

V okviru humanitarnega projekta 1. programa "Obdarujmo otroke" je bil včeraj v Mladinskem domu Malči Beličeve v Ljubljani koncert Murata in Josea ter njunih prijateljev Maya in Sebo. Koncert smo neposredno prenašali na 1.programu Radia Slovenija.
Fotografije: Robert Bogataj

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi se bodo danes s pesmimi, vižami in lastnimi zgodbami predstavili tisti pevci in godci, ki so letos imenovani kot najboljši ohranjevalci ljudskega izročila na Slovenskem. Srečali so se na odru Kulturnega doma v Laškem.

Nedeljska reportaža - v primežu biovremena

Vpliv vremena na človeka in tudi na vsa druga bitja ter naravo nasploh je nesporen. So pa ljudje, ki na vreme »nič ne dajo« ter tudi taki, ki jih zelo moti, vznemirja in obremenjuje pri vsakdanjem delu, »saj niti prav misliti ne zmorejo«. Strokovnjaki pravijo, da je porazdelitev še natančnejša, saj na naše počutje in razpoloženje delujejo številni dejavniki, od pritiska in vlažnosti do osvetljenosti. Vse to hočeš - nočeš velja tudi za tiste, ki ''korakajo'' skozi življenje »z višjimi cilji« in ki jih takšne, navidez obrobne zadeve, ne ''vržejo s tira''. Oddajo je pripravil Ivan Merljak.

Sledi časa - čebelarska pravda v Litiji

Slovenci se radi pravdamo že stoletja, včasih razumno, še večkrat nerazumno. Še zlasti nerazumno dolgo in vztrajno. Lahko bi rekli, da imajo dolge sodne vrste in dolgotrajno sojenje spodobno tradicijo in enak epilog: zmaga je sladka, poraz pa boleč za denarnico. Marsikaj od naštetega se skriva tudi v tako imenovani čebelarski pravdi v Litiji, ki se je začela v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in trajala polnih pet let. No, vzroki zanajo so imeli prav tako globoke korenine, kar potrjuje tudi dejstvo, da je v pravdi - ko se je razmahnila - sodelovalo več kot 50 prič in veliko število različnih strokovnjakov. In za kaj je šlo? Več v nedeljski oddaji Sledi časa, ki jo je pripravil Ivan Merljak.
Fotografije: Ivan Merljak.

Avdicija - Veseli tobogan

V studiu 14 na Radiu Slovenija, je v nedeljo, 8. novembra 2009, potekala avdicija za Festival otroške glasbe "Veseli tobogan", ki bo 13. decembra. Žirija, ki so jo sestavljali Anka Jazbec, Rudi Pančur, Matej Jevnišek in Milan Krapež, je izbrala mlade pevke in pevce, ki bodo na festivalu zapeli sami ali v duetu z Aniko Horvat, Alyo, 6pack Čukurjem, Juretom Ivanušičem, Otom Pestnerjem in Darjo Švajger. Fotografije: Jana Bajželj.

Svetovalni servis - kuhanje žganja, kisanje zelja - prof. dr. Janez Hribar

Jesen nam postreže s številnimi plodovi, zato je različnih opravil v tem času izjemno veliko. Od kuhanja žganja, od kisanja zelja in zeljnatih glav do priprave dobrega kisa. Žganje - ali kot so mu in mu še danes po domače rečemo snops, šnopc, … je del slovenske tradicije, običajev. Kajti včasih skorajda ni bilo vasi ali večje kmetije, kjer ne bi kuhali žganja, in ga imeli potem za hladne dni - kot žgano pijačo, dodatek čaju, ali kot zdravilo. Včasih je bila žganjekuha celo prepovedana, kotli so morali biti označeni, plačevati je bilo treba takso, kuhali so na skrivaj in tudi prodajali žganje na skrivaj. Kako je danes s kuhanjem žganja, kaj je dobro žganje in kako pripraviti dobro kislo zelje in zeljnate glave nam v svetovalnem servisu vsako leto ob tem času razloži profesor doktor Janez Hribar z Biotehniške fakultete v Ljubljani. Tudi tokrat je bilo ogromno vprašanj, telefoni pa so zvonili tudi po koncu oddaje.
Fotografije: Robert Bogataj 

Slovenska zemlja - V ŽIVO iz studia 14

Spoštovani kolegi danes, 3. novembra bo oddaja Slovenska zemlja tekla v živo iz studia 14. Radia Slovenija. Prisluhnili boste lahko raznolikim pesmim in vižam iz vseh slovenskih pokrajin, ki jih bodo pele pevke skupine CINTARE, igrali pa godci folklorne skupine COF. Prireditev bomo neposredno prenašali na 1. programu Radia Slovenija.

Snemanje radijske nadaljevanke »NEDOTAKLJIVI« po romanu Ferija Lainščka

V Uredništvu igranega programa Radia Slovenija, na III. programu ARS, nastaja nova, petdelna nadaljevanka po romanu Ferija Lainščka z naslovom Nedotakljivi. Dramaturginja radijske različice romana Nedotakljivi je Vilma Štritof Čretnik, režiserka pa Irena Glonar. Like iz Nedotakljivih so oživeli vrhunski slovenski igralci: Aleš Valič (v glavni vlogi pripovedovalca), Ivo Ban, Polde Bibič, Ivanka Mežan, Igor Samobor, Nataša Barbara Gračner, Silva Čušin, Janez Hočevar …, vseh skupaj kar 39 igralcev. Roman Nedotakljivi je izšel leta 2007, že leto kasneje je bil ponatisnjen. Preveden je v italijanski jezik, pričakujemo še danski in češki prevod. Roman je bil lani med petimi finalisti za nagrado Kresnik in med desetimi finalisti za evropsko književno nagrado (Europe Book Prize).

Regijski center za ravnanje z odpadki Celje

Slovenija je morala zakonodajo, ki ureja področje ravnanja z odpadki uskladiti z evropskimi predpisi. Ti pa so takšni, da jim stara odlagališča komunalnih odpadkov v državi ne ustrezajo. Z novimi pa so večinoma velike težave. Ponekod sosedi nasprotujejo gradnji takšnih centrov, spet drugje je premalo denarja ali pa znotraj regije ne pride do dogovora. Vse te težave so učinkovito rešili v celjski regiji, kjer je 24 občin skupaj zgradilo Regijski center za ravnanje z odpadki. Okrog 250 tisoč prebivalcev tako naslednjih trideset do petdeset let ne bo več skrbelo, kam bodo odlagali smeti. Regijski center za ravnanje z odpadki v Celju je obiskala Lidija Cokan, več o njem pa v oddaji Prvi odcep desno 22. 10. 2009 ob 10.10.

Prizma optimizma z Mileno Štular in Manco Košir

Kavarna Union je bila že precej pred živim prenosom priljubljene radijske oddaje Prizma optimizma polna. Prišel je tudi Marjan Videmšek pri katerem sta se Manca in Milena pred nedavnim postili. Vse to je nakazovalo, da se obeta odlična in zanimiva oddaja. Tako je tudi bilo. Voditeljica Manca Košir je namreč gostila znano in uspešno gospodarstvenico marketinga Mileno Štular. Pogovor je tekel o izkušnjah in vtisih z zadnjega postenja, o kariernih padcih in vzponih, ter o tem kako ji je uspelo obdržati kariero in družino. Pri tem je poudarila, da je vseskozi deležna vsestranske podpore soproga, družine in odličnih prijateljev, ter prijateljic. Z odlično in strastno glasbo pa je program obogatil, s harmoniko, glasbeni umetnik Marko Hatlak.
Besedilo in foto-video: Janez Platiše

O maratonu in teku

Ker bo v nedeljo v Ljubljani pravi tekaški praznik - Ljubljanski maraton, smo v oddaji Med štirimi stenami govorili o teku in maratonu. Povabili smo Nado Rotovnik Kozjek, Draga Božička, Franca Kaučiča in Janeza Ferlica. Za vse štiri sogovrnike bi lahko rekli, da je tek njihovo življenje. Čeprav so se vsi strinjali, da je tek najcenejši protistresni program, saj sanj potrebujemo le tekaške copate, dobro voljo in vztrajnost, pa so opozorili, da tudi preiravanje s tekom lahko škoduje, saj nekateri rekreativni tekači presegajo svoje sposobnosti in trenirajo celo več kot profesionalni. Če ste oddajo zamudili, jo lahko poslušate še enkrat v ponedeljek, 26. oktobra ponoči ob 2.25 in v arhivu oddaj.

Vertigo DSL

Vertigo DSL, tako je ime zmagovalnemu tekmovalnemu avtomobilu med tovarniškimi ekipami v avtoakustiki po določilih EMME (evropskega združenja mobilnega zvoka). Avtor predelave Jaka Seles je ponosen, ker smo Slovenci poleg zmage za najboljši zvok odnesli tudi zamago za naboljši design in izvedbo predelave za leto2009. Besedilo in fotografije: Ivan Merljak.

Program za mlade in kostanjev piknik v Besnici pri Kranju

V sončnem, vendar zelo mrzlem dopoldnevu, 17. oktobra, je Program za mlade pripravil kostanjev piknik v Besnici pri Kranju. Otroci iz Besnice in okoliških krajev se niso ustrašili nizkih temperatur. Kostanj so jim pomagali peči tamkajšnji rokovnjači. Špela Šebenik in Lidija Cokan sta na piknik povabili tudi odlično smučarsko tekačico Vesno Fabjan. Medtem, ko so otroci in njihovi starši čakali, da bo kostanj pečen, so se lahko pomerili v tekmovanju v Prvem kostanjevem pikadu. Najboljši so bili Teja Flajs,Urška Tepuš, Žiga Vučkovski in Nina Šolar. Ko so pojedli odlično spečen kostanj, sta se jim pridružila Ajda Šolar in Anže Prostor ter zaigrala na diatonično harmoniko. Fotografije: Jana Bajželj.

Prizma optimizma

V javni radijski oddaji Prizma optimizma je Manca Košir tokrat gostila prevajalca, publicista, založnika in kuharja Luko Novaka, po duši in izvoru Prekmurca. Za glasbo so poskrbeli člani znane in večkrat nagrajene skupine Halgato Band, s tradicionalno in avtorsko glasbo v prekmurskem narečju in slovenskem ter romskem jeziku. Prav romska glasba, navdihnjena s panonsko sentimentalno dušo je njihova značilnost, s katero očarajo mnoge.
Fotografije: Janez Platiše
video

Prvi program na 9. Festivalu za 3. življenjsko obdobje

Tone Pavček je zapisal: »Nekdo je rekel: Starost je brodolom. Jaz pa mislim, da je samo drugačen lom svetlobe; svet je lahko enako lep, kakor je lepo leto v vseh letnih časih. Življenje je lepo v vseh obdobjih - in ga radi živimo.« S temi besedami ste vabljeni na letošnji 9. Festival za tretje življenjsko obdobje, ki poteka od 30. septembra do 2. okrobra 2009. V Cankarjevem domu je bila tudi ekipa Prvega programa Radia Slovenija. Lucija Fatur je s sogovorniki predstavila tridnevno dogajanje.
Fotografije: Janez Platiše

Ekipa Prvega programa Radia Slovenija na terenu v Beli Krajini

Bila je topla jesenska sreda 23. septembra, ko smo se odpravili v Belo Krajino. Obiskali smo njen najjužnejši del, ki hkrati velja tudi za najjužnejšo točko Slovenije. Vinica in Damelj, še nižje pa vas Kot, ki s se s severne strani Kolpe spogleduje z gozdovi na hrvaški strani. Pogovarjali smo se z otroki v osnovni šoli Vinica, obiskali istoimenski mejni prehod, v svetovalnem servisu pa smo razkrivali skrivnosti belokranjske kulinarike. Poročali smo tudi o vzrokih negativne socialne slike sicer prešernih in gostoljubnih Belokranjcev, se v Evrožvenketu pogovarjali z enim najbolj uspešnih poslovnežev z juga Slovenije in ugotavljali, zakaj so omrežja slovenskih mobilnih operaterjev na slovenskem ozemlju šibkejša od omrežij naših južnih sosedov.
Fotografije: Peter Močnik 

Program za mlade v Termalnem parku Ptuj

Program za mlade na PRVEM je bil to soboto v termalnem parku Ptuj, kjer so pripravili izvrstno zabavo z odlično glasbo, bilo je veliko zanimivh iger in tekmovanje v toboganskem spustu za najbolj pogumne. na obisk je prišel znani športnik boksar Dejan Zavec, nastopili so mladi ptujski folkloristi ter obetavni mladi pisatelji in nadarjen recitator. Z mladimi v termalnem parku Ptuj sta bila Špela Šebenik in Matic Jerman.

Štirikolesniki

Štirikolesniki bi lahko bila vsa prevozna sredstva, ki se pri stiku s trdnimi tlemi opirajo na štiri kolesa, pa naj bodo ta gnana ali pogonska. Sem bi torej lahko šteli vse od kmečkih voz pa do avtomobilov. Toda v 21. stoletju se je izraz ''štirikolesniki'' udomačil za prav posebna vozila, ki so nekakšen križanec med motornimi kolesi in avtomobili. Da bi se izognili besedni zmedi, so jim dodali tujo kratico ATV. Njihova uporabnost je presenetljivo široka, saj to niso samo vozila za šport, marveč so lahko tudi v pomoč invalidom in pravcati delovni stroji. Ampak vsakogar najprej pritegne stik z naravo, poudarjajo navdušeni člani kluba ATV Slovenija. Oddajo je pripravil Ivan Merljak.

Vogel - ko se razpršijo megle

Oglejte si fotoutrinke s poti na Vogel, ki jih je zabeležila Helena Giacomelli.

Razkošje v glavi - Aleša Stritar

Aleša Stritar je oblikovalka, slikarka, umetniška fotografinja in novinarka-fotoreporterka. Je tudi sestra; redovnica iz reda šolskih sester z diplomo teološke fakultete. Sprva je poučevala, nato pisala in oblikovala veroučne učbenike. Z razmahom interneta je našla svoj prostor delovanja kot urednica, oblikovalka in fotografinja spletnih strani. Njeno oko vidi svet v veselih, sončnih barvah, zato čustva zlahka prelije v slike, s katerimi svoje dojemanje sveta sporoča drugim. Z njo se je pogovarjal Ivan Merljak.

Storž - slikarji Društva upokojencev Murska Sobota

Ko se človek upokoji, to še ne pomeni, da potem ne počne ničesar več. Tisti, ki imajo hišo in vrt, se ponavadi lotijo tovrstnih opravil, drugi veliko potujejo, tretji se posvetijo izobraževanju, umetnosti, prostovoljnemu delu … in še bi lahko naštevali. Robert Bogataj je med potepanjem po Goričkem, na gradu Grad, srečal skupino upokojencev slikarjev članov likovne skupine Mozaik Društva upokojencev iz Murske Sobote. Deset zanimivih in nasmejanih ljudi je v hipu napolnilo grajsko dvorišče in drevored pred gradom. Iz torb na kolesih so začeli jemati slikarska stojala, platna, barve in ostale slikarske pripomočke.

Prvi na sejmu v Gornji Radgoni

Traktorji in ostala kmetijska mehanizacija, krmila, domače živali, vrtnarsko orodje, dobra hrana in pijača ... In 1. program Radia Slovenija! Med 29. avgustom in 5. septembrom v Gornji Radgoni poteka 47. mednarodni kmetijsko-živilski sejem in našo redno nedeljsko oddajo Za naše tekmovalce smo tokrat pripravili v živo s sejma. Aktualne teme (vpliv krize in podnebnih sprememb na kmetijstvo), zanimivi gostje, celo prva slovenska medena kraljica in zmagovalec tekmovanja v dviganju kozarcev ... s traktorjem!

Grad na Goričkem

Svet onkraj Mure je drugačen od sveta tostran reke, kot so drugačni tamkajšnji ljudje in njihova govorica je zapisal dr. Ivan Stopar v knjigi Najlepši slovenski gradovi. In res je že pot, ki vas pripelje do gradu Grad drugačna - vijuga po ravnici, med številnimi vasmi, kjer lahko srečate prijazne ljudi in seveda, če imate srečo, tudi kakšno štorkljo. Ravnica se kar naenkrat spremeni v mehko gričevje, ki da vedeti, da ste zdaj na Goričkem. In na enem izmed hribčkov stoji mogočen srednjeveški dvorec Grad, ki sodi med najobsežnejše fevdalne komplekse na Slovenskem. Do gradu se pripelješ skozi čudovit angleški park, eden najlepših na Slovenskem. Ko pa zagledaš grad in njegovo mogočno obzidje ostaneš brez besed. Seveda, kam pa bi drugače dali 365 sob, toliko naj bi jih namreč imel grad. Za vsak dan ena soba. In tako pravi tudi legenda, je Robertu Bogataju pojasnila vodnica po gradu, Ksenija Rojht.
Besedilo in fotografije: Robert Bogataj

Prvi program na bazenu Njivice v Radečah

Na bazenu Njivice pri Radečah je Matic z otroki risal najbolj nenavadne bazene, izdelovali so ladjice iz papirja in jih spuščali po bazenu še preden so se v vodo pognali plavalci, ki jih je Špela z mikrofonom spremljala v vodnih štafetah. Seveda pa ne bi šlo brez mladih talentov iz Radeč in naših zvestih poslušalcev (s katerimi smo klepetali s pomočjo ljubljanskega studia). Kljub temu, da je v Ljubljani ves čas deževalo, smo mi dopoldne preživeli na soncu. Sicer pa slike povedo vse ...

Družinsko gledališče Kolenc - teater kot pedagoška dobrina

V Vačah, ki so znane predvsem po vaški situli in GEOSS-u, že dolgo domuje tudi prav posebno gledališče. V nekdanji gostilni v hiši številka 12 domuje namreč Družinsko gledališče Kolenc, edino takšno v Sloveniji. Posebnost tega gledališča je med drugim tudi to, da teater razumejo kot pedagoško metodo za doživljanje umetnosti in narave. Z njim uresničujejo doživljajsko metodo učenja. V tem sledijo teoriji in praksi uglednega brazilsekega gledališkega izumitelja in dramatika dr. Augusta Boala. Zanj in za vseh pet članov družinskega gledališča Kolenc (mama Anka, ata Zvone in tri hčerke Mojca, Špela in Jana) velja prepričanje, da vse kar prikazujejo na odru, tudi živijo v svojem življenju. Življenje je torej gledališki oder, mi vsi pa smo hkrati igralci in gledalci.

Z nagibnim vlakom na morje

V oddaji prvi odcep desno smo tokrat za destinacijo izbrali kar prevozno sredstvo. Železna cesta je polna zgodb in nič drugače ni z vlaki in lokomotivami. Ko se odpravimo na izlet, potep ali k drugim obveznostim naproti, le redko pomislimo, kaj vse se skriva v vagonih, kje je "srce" vlaka in komu vse predstavlja delovno mesto. Da o zgodbah in novih znanstvih, ki se spletejo med potniki niti ne govorimo. Od turistov in pustolovcev, do šolarjev in delavcev. Od igranja taroka do učenja za izpit in od dobrovoljnega smeha do manj veselih zgodb. Poleg tega da je Mojca Delač poletni utrip na železni cesti lovila v radijski mikrofon, je bilo nekaj trenutkov med nastajanjem reportaže ujetih tudi v objektiv.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Oddaja Slovenska zemlja v pesmi in besedi, danes ob 20.00 na 1. programu, bo posredovala vzdušje, ki smo ga doživeli ob pobiranju lanu v Beli krajini. Lan je kulturna rastlina, ki ima mnoge pozitivne lastnosti. Pridelovanje lanu pa je danes skorajda pozabljeno. Najdlje se je obdržalo v Beli krajini, kjer načrtno spodbujajo celotno pridelavo lanu od semena do gvanta. V teh dneh je lan dozorel za pobiranje. A kot pravijo domačini: "Lan je lan, z njim je delo noč i dan" in s tem delom je tesno spletena tudi ljudska glasba, ki se v takih pogojih razvije kar sama od sebe.

Z luknjicami ali brez

Že stari Rimljani so vedeli, da o okusih ni vredno debatirati. Zato je dilemo, ali je boljši sir z luknjicami, ali tisti, ki jih nima, nemogoče rešiti. Z vso gotovostjo pa je mogoče trditi, da je ''ta pravi'' sir polnega okusa in arome narejen iz svežega, neposnetega in predvsem nepasteriziranega mleka krav ali drobnice, ki se je pasla. Žal so taki siri pravzaprav ''butični''. Industrijski, kakršne dobimo v vsakem ''marketu'', pa se z njimi ne morejo meriti ne po organoleptičnih lastnostih, ne po biološki vrednosti. Ivan Merljak je v minulih dneh okušal sir kmečkih proizvajalcev od alpskih planin na kobariškem in bovškem, prek kraške planote, do rovtarskih in štajerskih travnatih reber.

Petkovo jutro na prvem programu radia Slovenija

Po jutru se dan pozna, po petku konec tedna in tako naprej! No jutranja ekipa Prvega programa radia Slovenija je odlično razpoložena zakorakala v to petkovo jutro. In nekaj utrinkov smo zabeležili v prvi uri našega druženja. če boste med radijskim programom danes slišali kakšen KLIK, to ni napaka tonskega mojstra, ampak je to le znak, da smo pritisnili na sprožilec fotoaparata.
Fotografije: Robert Bogataj

Prvi program v Topli - na visokogorski kmetiji Končnik

Z nedeljsko reportažo smo v Topli na Koroškem obiskali kmetijo družine Kočnik. Ker je kmetija najvišje ležeča v Topli (1125m) , je torej zadnja ali končna, ji rečejo tudi kmetija Končnik. Kmetija sodi med samotne, samooskrbne ali samovzdržne kmetije. V Topli jih je pet. Kmetija je zelo stara, saj se prvič pojavlja v urbarjih okoli leta 1450. Je tudi zelo velika; obsega več kot 300 ha površin na nadmorski višini od 1100 do 2100 metrov. H kmetiji sodi tudi sam vrh Pece. Preživljajo se z živinorejo in lesom. Kočnikova domačija je primer tipične visokogorske kmetije, ki jo sestavlja toliko poslopij, da jim ponekod rečejo kar gručaste vasi.

Prvi odcep desno - Ljubljansko barje

Ljubljansko barje je zemljepisno ime za območje, ki leži med Ljubljano, Vrhniko, Krimom in Škofljico. Na južni strani sega do naravne meje - pogorja Krima, iz severa, zahoda in vzhoda pa ga obkrožajo avtoceste in druge prometnice - od Škofljice, Lavrice do Ljubljane proti Brezovici, Vrhniki in Borovnici. Dobrih 150 km2 močvirne ravnice, prepredene s travniki, njivami in jarki, kjer domujejo številne ptice, žuželke žabe in druge živali. Seveda brez vode ne bi bilo močvirja, a vode je na Ljubljanskem barju vedno premalo ali pa preveč. Najbolj znamenita reka Ljubljanskega barja je Ljubljanica, ki ji pravijo tudi reka sedmih imen, saj v svojem toku večkrat ponikne. Po Ljubljanskem barju se je, zaradi suše tokrat brez škornjev, sprehajal Robert Bogataj.

Fotografije naših poslušalcev

Akcija - pošiljajte fotografije!!!
Hvala vsem poslušalkam in poslušalcem za poslane fotografije. Fotografije ste nam poslali: Ljuba Prezelj, Marijana Jan, Janez Platiše, Peter Bajnoci, Danica Sedevčič, Alja Cestnik, Mojca in Sebastjan Abbad, Boba in Zlatko Gregorič, Jožef Romšak, Franc Brečko, Lea Babič, Dušan Dimic, Jožef Romšak, Janez Ribnikar, Peter Starc in Darinka Škulj.

Mojster fotografije Oskar karl Dolenc je izbral dve fotografiji, katerih avtorja prejmeta nagradi: 
Sončni zahod na peščeni plaži v Kuti na Baliju, ki sta ju posnela Mojca in Sebastjan Abbad
in
Kravi na dopustu, ki nam jo je poslal Janez Ribnikar iz Cerkelj. Čestitamo! 

Na Prvem je dišalo po ribah

Poletje je čas, ko se na našem jedilniku ribje jedi znajdejo pogosteje kot običajno. Koliko rib ulovijo slovenski ribiči in kje jih največ prodajo. Kolikokrat na teden jemo ribe, katere imamo najraje in kako jih sploh pripravljamo. Imamo raje pečene, kuhane ali celo surove? O slastnih ribjih jedeh v četrtkovem svetovalnem servisu, skupaj s kuharskim mojstrom Slavkom Adamljetom. Dišalo bo torej po ribah, zato vas vabimo, da se nam pridružite s svojimi vprašanji - pokličete nas lahko na telefonsko številko 01 475 22 22, nam pišete na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali nam pošlejet SMS na številko 3000 s pripisom PRVI.

Prvi program pri ljubljanskih poklicnih gasilcih

V torek 4.8. je svetovalni servis potekal v živo iz prostorov Gasilske brigade Ljubljana. Naš sogovornik in hkrati tudi gostitelj je bil namestnik vodje izmene, diplomirani inženir varnosti pri delu in požarne varnosti, Boštjan Žagar. Med oddajo smo izvedeli veliko zanimivega o delu gasilcev, verjamem pa, da smo z nasveti pomagali tudi preprečiti ali pogasiti kak požar … Po oddaji smo si ogledali še prostore in opremo Gasilske brigade Ljubljana in se prepričali, da imajo naši gasilci tako znanje kot tudi opremo, da lahko posredujejo in pomagajo v vseh razmerah…

Prizma optimizma

Prizma optimizma, v kateri je Manca Košir tokrat gostila dva radoživa in zanimiva fanta, frizerja Gašperja Karničarja in raperja Trkaja, je navdušila zbrano občinstvo v kavarni Union in pred radijskimi sprejemniki. Vsi trije zaljubljeni v besede in besedne rime so zbarnemu občinstvu pokazali, da je lahko rimanje zelo zabavno, Trkaj pa je kar dvakrat spravil na noge obiskovalce, ki so na koncu skupaj z voditeljico in gostom, celo plesali.

Svetovalni servis je ena najbolj poslušanih oddaj Prvega programa Radia Slovenija.

Vsak dan od ponedeljka do petka od 8.05 do 8.35 v našem studiu gostimo strokovnjake in poznavalce različnih področji. Kot že samo ime oddaje pove je vse skupaj zasnovano na kontaktu s poslušalci, ki lahko svoja vprašanja, mnenja in izkušnje med oddajo sporočijo na telefonsko številko       01 475 22 22    , na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali pa pošljejo SMS na številko 3000. Na zadnji julijski dan, v petek 31. julija, smo v studio povabili poznavalca in pridelovalca zdravilnih rastlin, Jožeta Majesa.

Ekipa Prvega programa Radia Slovenija na terenu v Sečoveljskih solinah

V četrtek, 23. julija se je ekipa Prvega programa odpravila na slovensko Obalo. Obiskali so otroke, ki so na počitnicah v CŠOD Burja. V svetovalnem servisu smo govorili o kulinariki Slovenke Istre. Gosta sta bila Tatjana Butul in Darko Maršič. V oddaji Prvi odcep desno smo spoznali krajinski park Sečoveljske soline in pogledali kaj se tam dogaja v teh dneh. V Nasvetih smo spoznali različne možnosti uporabe oljčnega olja, pogovarjali pa smo se tudi z ornitologom Iztokom Škornikom.

Prvi program v Disneylandu v Parizu

Učence OŠ Fram so za nagrado odpeljali v Disneyland v Pariz. Spremljal jih je tudi naš sodelavec Peter Močnik.

Katastrofalne posledice deževja v občini Dol pri Ljubljani

Okrog druge ure zjutraj so občino Dol pri Ljubljani zajele hude padavine, okoli tretje ure so se začeli prožiti plazovi in rušiti vse pred seboj. Najhuje je bilo na področju Laz, Senožeti, Dolskega, Podgore, Zagorice, Križevske vasi, Zajelš in vasi Klopce, kjer je voda odnesla del ceste. Voda je močno poškodovala tudi tire mednarodne železniške progre, ki je v tem trenutku v celoti zaprta na odseku od Laz do Jevnice (urejeni so avtobusni obvozi). Predvidoma bo en tir odprt danes okoli 14. ure.

Intrevju: Anže Kopitar

Anžeta Kopirtja, najboljšega slovenskega hokejista smo pred dnevi obiskali na Bledu, kjer je opravljal kondicijski trening. Anže Kopitar je eden največjih talentov svetovnega hokeja. Njegov oče Matjaž je trener mlajše slelekcije Los Angeles Kingsov, po njegovih stopinjah pa gre tudi mlajši brat Gašper. 22 letni Anže v LA nosi vzdevek KOPI in dres s številko 11. Z njim se je pogovarjala Helena Premrl.

Janez Janša in Urška Bačovnik

Poročila sta se predsednik stranke SDS Janez Janša in Urška Bačovnik.
Poroka je potekala v cerkvi v Drežnici nad Kobaridom, naš novinar Filip Šemrl pa ju je ujel pri pripravah in ogledu kraja dogodka.

Misija Harmonija, Kosovo, 25. 6. 2009

 V četrtek, 25. junija je ekipa Prvega programa obiskala Kosovo, vojaško bazo Villaggio Italia v kraju Peć, kjer delajo slovenski vojaki, ki so v mirovni misiji KFOR. Poslušalcem so z oglašanji s terena predstavili življenje v bazi ter poslanstvo te misije. V bazi v sodelovanju s Slovensko vojsko Prvi program Radia Slovenija pripravil tudi koncert z naslovom Misija Harmonija - to je bila prva taka velika glasbena prireditev v mednarodnem okolju. Osrednji izvajalci glasbenega programa so bili člani Orkestra Slovenske vojske s pevcem Rudijem Gasom in pevkama Darjo Švajger ter Aljo Omladič – Alyo, program pa je povezovala Tina Gorenjak.

Šmarna gora - Miha Ledinek

V noči s sobote na nedeljo vas bomo povabili na "ljubljanski triglav", ki ga poznajo ne le prebivalci našega glavnega mesta, temveč tudi številni drugi pohodniki iz vse Slovenije. Odpravili se bomo na Šmarno goro, eno najbolj obiskanih izletniških točk v okolici Ljubljane. Miha Ledinek, ki smo ga povabili na Nočni obisk, je tam že 35 let gostilničar, zvonar, vodnik in oskrbnik. O življenju na dobrih 600 metrov visoki Gori nekoč in danes se bo z gostom pogovarjala Enisa Brizani.

Fotograf Bor Dobrin

Gost nočnega programa je arhitekt in fotograf Bor Dobrin, ki se je izakazal tako z avto-moto športno fotografijo, kot pri fotografiranju drugih motivov kot naprimer privlačnih in zanimivih žensk. Njegove fotografije lahko tako občudujemo v številnih revijah, tudi v Playboyu. O fotografiji, motivih in še čem se bo z njim pogovarjala voditeljica Liana Buršič.
Fotografija: Bor Dobrin

Veseli tobogan - pes

Pes je človekov najboljši prijatelj ... Pes ti na primer prinese palico ... Pes te uboga ali pa tudi ne! Pes ima kosmata ušesa in ne mara mačk. Kaj so pasje šole in koliko se lahko naučita pes in njegov skrbnik. Znanje o psih pa ti lahko prinese tudi zmago v kvizu Veselega tobogana!
Na snemanju zadnje oddaje je tekmovalce v studiu obiskal pravi kosmatinec in njegov skrbbnik, Jože Vidic, doktor veterinarske medicine.
Fotografije: Stane SRŠEN

Slovenska zemlja v pesmi in besedi - Anton Mlačnik

Anton Mlačnik je svojstven, ljudski umetnik, ki plete kite iz rim, verzovov in napevov. In ker jih ne zna zapisati z notami, jih nosi v glavi ter čaka na priložnost, da bo lahko komu zapel ali zaigral na svoje citre in tako svoje pesmi posredoval naprej. V 65. letih se je nabralo mnogo posebnih melodij za raznovrstne glasbene sestave. Med njimi tudi Pogled na Ljubljano, za obletniško, 100. radijsko oddajo Pokaži kaj znaš, ki je bila v petdesetih letih prejšnjega stoletja. O preprosti, kleni, naravni in iskreni izpovedi Gričarjevega Tončka, ki jo brusilo hribovsko življenje v Krnici nad Lučami v Zgornji Savinjski dolini bo pripovedovala zgodba iz življenja v tričetrtinskem taktu.

Prizma optimizma

Manca Košir je v majsko Prizmo optimizma, ki jo bomo prenašali v živo iz Kavarne Union povabila prof. dr. Tamaro Ditrich, profesorico sanskrta, indijske filozofije in religije, ki je zadnjih 20 let živela na drugem kontinentu in bila zadnja štiri leta skupaj s pokojnim možem direktorica Centra za budistične študije na Univerzi v Queenslandu v Avstraliji. Danes dela na evropskem projektu, predava na Univerzi v Ljubljani in na Primorski univerzi. Glasbena spremljava bo v rokah oz. pod prsti pianistke Ane Šinkovec.

Med štirimi stenami - v radijskem studiu

Prometne nesreče so najpogostejši vzrok za paraplegijo in tetraplegijo zaradi katere je človek odvisen od invalidskega vozička. Kako se sprijazniti z novim in na glavo obrnjenim življenjem ter ponovno osmisliti življenje? Naši sogovorniki v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami so bili Barbara Slaček, Janez Trdina in Jože Globokar, ki se kljub gibalni oviranosti ukvarjajo s športom in so dejavni v Zvezi paraplegikov Slovenije, ki praznuje 40-letnico delovanja. Z njimi se je pogovarjala Jana Bajželj.

Vedno prvi - tudi med stavkajočimi

Včeraj in danes so v Ljubljani stavkali. Delegacija Zveze svobodnih sindikatov (ZSSS) je s piščalkami in ragljami protestirala pred vladno palačo premiera Boruta Pahorja. Pohod stavkajočih smo spremljali tudi na Prvem programu radia Slovenija. Tako neposredno v radijskem etru, kot tudi skozi fotografski objektiv. Vedno prvi na kraju dogajanja so bili tokrat: Alenka Terlep, Zdravko Poglajen in Robert Bogataj.

Ivanka Polanec praznuje

Vedno Prvi na kraju dogajanja ...

Nagrada Izvirna slovenska slikanica

Ob mednarodnem dnevu knige za otroke je Strokovno združenje založnikov in knjigotržcev pri GZS v tolminski knjižnici Cirila Kosmača podelilo letošnjo nagrado Izvirna slovenska slikanica. Na letošnji, sicer pa že šesti razpis, je prispelo več kot 50 slikanic. Med petimi, ki jih je strokovna žirija uvrstila v ožji izbor, je nagrado prejela slikanica avtorice Nine Mav Hrovat z naslovom O kralju, ki ni maral pospravljati. Ilustrirala jo je Suzi Bricelj, izdala pa Mladinska knjiga v knjižnici Čebelica.
Zapisal: Filip Šemrl

Poplave in vrnitev slovenske vojske iz Afganistana in začetek ribolovne sezone

Na akomulacijskem jezeru na Mostu na Soči ponavadi ribarijo in tudi kaj ulovijo. Letos so jim ponagajale visoke vode in snežnica. Najboljši otvoritveni ulov sta imela: Božidar Mastilović iz Tolmina, ki je pod Volčanskim mostom ulovil 68 centimetov dolgo soško postrv in Oswald Gartner iz Bistrice v Rožu, ki je ulovil le pet centimetrov krajšo Pri skali, med Volarji in Idrskim. Slednji, doma z avstrijske Koroške, je že deset let član tolminske ribiške družine.

Prizma optimizma

Od sobote, 4. aprila 2009 dalje, bodo lahko poslušalci 1. programa Radia Slovenija vsako prvo soboto v mesecu ob 20. uri poslušali prenovljeno radijsko oddajo Prizma optimizma, ki bo odslej potekala v živo iz kavarne Union v središču Ljubljane. V prvi prenovljeni oddaji se bo voditeljica publicistka, pisateljica in izredna profesorica novinarstva dr. Manca Košir pogovarjala z gostom večera predsednikom Republike dr. Danilom Türkom. Pogovor bo potekal ob glasbeni spremljavi priznane violinistke Anje Bukovec. Dogodku se lahko pridružite v živo (do 19.30) ali pa ga spremljate preko radijskih valov 1. programa Radia Slovenija.

Zadnji delovni dan glasbenega urednika Andreja LENIČA

Če bi danes začeli vrteti glasbo, ki jo je v zadnjih 40-ih letih na Radiu Slovenija izbiral Andrej Lenič, bi jo lahko neprekinjeno vrteli celih 6 let in pol. To pomeni trideset let dela na Valu 202 in zadnjih deset let na Prvem programu radia Slovenija. Izbiral je glasbeno opremo za oddajo v Nedeljo zvečer z Marjanom Kraljem in Jankom Ropretom, pripravljal oddaje z Natašo Dolenc in seveda vsak dan, z glasbo, "božal" ušesa naših poslušalk in poslušalcev. Ob njegovi glasbi smo uživali, so uživali, užival pa je tudi sam, v družbi radijskih kolegov. Izjemen smisel za humor, razgledanost in vrhunska zakladnica znanja na področju zabavne glasbe odlikuje glasbenega urednika Andreja Leniča. Hvala Andrej, so bile besede, ki so mu jih kolegice in kolegi namenili ob današnji slovesnosti v Studiu 14 Radia Slovenija. Prišli so številni gostje, glasbeniki, prijateljice, prijatelji ... Nino Robič, Lado Leskovar, Tomaž Domicelj, Djuro Penzeš, Dragan Bulič, Andrej Karoli, Tatjana Pirc, Mojca Menart, Jane Weber, Ivo Meša, Jani Kenda, Mirko Štular, Helena Premrl, Darja Groznik, Jure Culiberg, Rudi Pančur, Nataša Dolenc in številni drugi. Zaigral mu je Big Band RTV Slovenija, zapela pa Kristina Oberžan.

Novinarji Prvega programa vedno prvi na kraju dogodka!

Čeprav je dan že daljši od noči pa se zima še ni umaknila. V dokaz je dopisnik Radia Slovenija za severno Primorsko, novinar Filip Šemrl, posnel tole fotografijo. Dopoldne, ob 8.30, okrog 700 metrov nad morjem.

Storž - računalništvo za starejše

Mladi si današnjega sveta brez mobilnih telefonov, računalnikov, elektronske pošte, klepetalnic, Skypa in v zadnjem času vse bolj priljubljenega socialnega omrežja Facebooka, sploh ne predstavljajo. A za marsikaterega seniorja so lahko sodobni načini komuniciranja velika, oziroma prevelika ovira. A vendar ni tako - tudi v poznih letih lahko delo z računalnikom postane užitek. O usposabljanju starejših, ki želijo samostojno uporabljati storitve Interneta za iskanje raznovrstnih informacij in komunicirati s pomočjo elektronske pošte, smo se pogovarjali z vodjo novih program v podjetju ISA.IT, zakoncema Darinko in Petrom Lipovškom ter Janezom Platišem. Po oddaji pa je nastalo tudi nekaj fotografij, ki jih je posnel Janez Platiše.