Slovenska zemlja v pesmi in besediTOREK, 02. 03. ob 20.00
Zaradi čustvene teže in težko opisljive bolečine njih in njihovih otrok, so bile te zgodbe dolgo časa zaprte. O Aleksandrinkah govorijo šele danes, ko njihovo življenje odstira in drugače razume druga generacija potomcev. Kaj vse se je pletlo v življenju Aleksandrink pa z besedo in pesmijo v Slovenski zemlji. Pripravlja Simona Moličnik. |
Pokličite nas na tel. številko:
01 475 2222
Pišite nam:
radioprvi@rtvslo.si
| 01:00 | Poročila |
| 02:00 | Poročila |
| 02:30 | Turistov glas seže v deveto vas, ponovitev |
| 03:00 | Poročila |
| 04:00 | Poročila |
Galvkom je bolezen z visokim očesnim tlakom. To je edini faktor na katerega tudi lahko delujemo. Z zdravili proti pritisku znižamo očesni tlak in s tem odpravimo enega od najbolj važnih momentov, ki naredi okvaro na očesnem živcu. Zaradi zvišanega očesnega tlaka pride do mehanskih poškodb živčnih celic in nevronov, se pravi podaljškov očesnega živca. Na koncu rečemo temu, da vidni živec atrofira, oziroma se število živčnih celic in živčnih podaljškov tako zmanjša, da je rezultat slab vid in izpadi v vidnem polju. Izraz zelena mrena izvira iz zgodovine same bolezni. Kajti visok tlak spremeni krvni obtok v očesu in v davnih časih so opazovali bolj zelen lesk na tem očesu in zaradi tega naj bi bila to zelena mrena. (dr. Marija Zupan, Ultrazvok, 11. 03. 2010)
Množična emigracija ženske delovne sile z Goriške, ki so se kot dojilje in služkinje zaposlovale v Egiptu, se je začela v drugi polovici 19. stoletja. Samske ženske so ta dela opravljale kot življenjski poklic, v domače kraje so se vrnile šele po upokojitvi. Mnogo težja je bila zgodba poročenih žena in mater, ki so pogosto svojim materam ali taščam zaupale lastne nekajmesečne dojenčke ter odšle v dobro plačano službo dojilje v Egipt. Teh žena se je oprijelo ime Aleksandrinke.
PETEK, 12. marec 2010
V Ljubljani je bila na današnji dan leta 1689 ustanovljena Academia unitorum – Družba združenih. Namenjena je bila plemičem, izobražencem in uglednim meščanom. Bila je izrazito laično združenje vodilnih znanstvenikov in javnih delavcev na Kranjskem. Zaradi verskih ciljev se je zanjo uveljavilo ime Dizmova bratovščina. Za zavetnika so si člani izbrali priprošnjika umirajočih, desnega razbojnika pri Jezusovem križanju, svetega Dizmo. Vsak član bratovščine se je vpisal v spominsko knjigo, dal naslikati svoj grb in upodobiti geslo, ki si ga je izbral kot vodilo. Zaradi tega je spominska knjiga Dizmove bratovščine izjemen dokument naše kulturne dediščine.
Komentarji