Storž - Ivana MegličSREDA, 10. 03. ob 11.15
"Če imaš spomine, imaš lepo preteklost. Če imaš upanje, imaš lepo prihodnost. Če pa imaš prijatelje, je lepa sedanjost." Tega pregovora se je spomnila naša današnja sogovornica med pripovedjo o svojem življenju in delu, ki ji ga je narekovalo tudi življenje v Lomu pod Storžičem, prijazni vasici, v katero pridemo skozi Tržič in naprej po vijugasti cesti navkreber. Malo naprej nas pozdravijo Potarje. IVANA MEGLIČ je ena tistih prijaznih domačink, katere vrata njene hiše vedno prijazno pozdravijo goste. Z Lucijo Fatur sta začeli pogovor o čem drugem kot o vremenu, saj tako visoko pod gorami vreme večkrat narekuje življenje. seniorji.info |
Kontakt
Pokličite nas na tel. številko:
01 475 2222
Pišite nam:
radioprvi@rtvslo.si
Trenutno na sporedu
| 22:00 | Zrcalo dneva |
| 22:20 | Iz sporedov |
| 22:30 | Informativna oddaja v angleščini in nemščini |
| 22:40 | Za prijeten konec dneva - vmes: |
| 23:00 | Poročila |
Na 1. so povedali
Pisava je pravzaprav stara 3000 let. Takšna kot jo danes poznamo, kot črkopis in njena pot je na nek način zaključena. Ravno na sodiščih se srečujem, praktično dnevno, s parafi, z okrajšanimi podpisi, kjer gre za nekaj vijug, za nekaj črt, pack, nekaj zmazkov. In seveda na osnovi takšne identifikacije ne moremo nikogar identificirati. In na osnovi takšne identifikacije bi lahko prihajalo do sodnih zmot. Pisava je namreč vedno izraz psihofizičnega stanja vsakokratnega pisca. To pomeni, da kadar smo v različnih psihofizičnih stanjih se speminja tudi naša pisava. Iz pisave je mogoče gotovo opaziti kakšen odnos ima pisec do okolja. Pisava je res vsakemu dana tako kot prstni odtisi na tem svetu in dveh, povsem do subtilnosti enakih pisav. (Borut Pogačnik, Razkošje v glavi, 13. 03. 2010)
Priporočamo
Ekipa
Na današnji dan
SOBOTA, 13. marec 2010
V 19. stoletju so bili Ljubljančani nadvse ponosni na Lattermanov drevored v Tivoliju, ki so ga po umiku Francozov leta 1813 uredili na pobudo Krištofa Lattermana, začasnega avstrijskega civilnega in vojaškega guvernerja. Načrte za drevored je izdelal Jean Blanchard, takratni nadzornik v oddelku za ceste in mostove. Ko je cesar poslal Lattermana na višji položaj v Benečijo, je komisija za ureditev drevoreda sklenila, da ga bo imenovala po njem. Ta sklep je ljubljanski magistrat potrdil na današnji dan leta 1815. Zasaditev je finančno podprl premožni gostilničar Andrej Malič, ki je imel hotel in gostilno tam, kjer stoji zdaj prva slovenska veleblagovnica Na-ma.
Komentarji