PONEDELJEK, 15. avgust 2011
Na današnji dan leta 1808 se je v Železnikih rodil pesnik JERNEJ LEVIČNIK. Bogoslovje je študiral v Ljubljani in Celovcu ter nato služboval na avstrijskem Koroškem. Za slovenščino sta ga navdušila njegov učitelj Fran Serafin Metelko in pozneje Anton Martin Slomšek. Sodeloval je pri prvih Slomškovih knjigah, nekaj pesmi pa je objavil tudi v Kranjski čbelici. Daljši ep "Katoliška Cerkev" v petnajstih spevih s skoraj 10.000 verzi je ostal v rokopisu. Na njegovo pesništvo sta vplivala zlasti Valentin Vodnik in Prešeren, vendar je njegova poezija ostala v okvirih razsvetljenega klasicizma s pridihom predromantike. V literarnem delu Jerneja Levičnika je najpomembnejše pričevanje o Prešernu, saj je leta 1851 v "Carinthii" objavil prvi pesnikov življenjepis.
Skladatelj in zdravnik GUSTAV IPÁVEC se je rodil na današnji dan pred 180-imi leti v Šentjurju pri Celju. Po študiju medicine v Gradcu in na Dunaju je bil zdravnik v rojstnem kraju, hkrati pa prizadeven javni in kulturni delavec. Dolga leta je bil šentjurski župan in eden izmed ustanoviteljev celjske čitalnice ter sodelavec mariborske in ptujske. Po slogu romantik je komponiral le priložnostno. Poleg nekaj samospevov je pisal predvsem zborovske skladbe s preprosto, vendar zelo neposredno in prisrčno melodiko ter na ljudsko čustvovanje oprtim izrazom. Med najbolj znanimi so "Slovenec sem", na Štajerskem nekoč skorajda neuradna slovenska himna, "Planinska roža", "Danici" in "V mraku". Nekatere pesmi Gustava Ipavca so ponarodele, na primer "Kje so tiste stezice".
TEREZIJA KRIŽANIČ se je šolala na učiteljišču v Gradcu in leta 1873 stopila v kongregacijo šolskih sester v Mariboru; prevzela je ime mati Angelina. Na Dunaju in v Kopru je opravila izpite za poučevanje na ljudskih in meščanskih šolah in nato učila v Mariboru in Celju. Tu je več kot dve desetletji vodila samostansko šolo in jo razširila v osemrazrednico ter ustanovila meščansko šolo. Kot vrhovna prednica kongregacije je leta 1888 v Mariboru ustanovila zasebno žensko učiteljišče, nekaj pozneje pa še dva slovenska razreda na samostanski ljudski šoli v Mariboru. Vplivala je tudi na nastanek in razvoj gospodinjskih šol ter širitev kongregacije šolskih sester. Terezija Križanič se je rodila na današnji dan leta 1854 v Borécih v okolici Ljutomera.
Na današnji dan pred 130-imi leti se je v Črnomlju rodil literarni zgodovinar in lovski pisatelj JANKO LOKAR. Doktoriral je na Dunaju in bil nato gimnazijski profesor v Mariboru in Novem mestu ter ravnatelj klasične gimnazije v Ljubljani. V revijah in zbornikih je objavil vrsto literarnozgodovinskih razprav in daljših knjižnih ocen, ukvarjal pa se je tudi z narodopisjem. Janko Lokar je bil več let urednik revije Lovec. Ustvaril in utemeljil je popolno slovensko lovsko in ribiško izrazoslovje.
Druga svetovna vojna se je v Evropi končala maja leta 1945, Japonska, zaveznica Nemčije in Italije, pa se je bojevala še naprej. Smrtni udarec njenemu odporu sta zadali atomski bombi, vrženi 6. in 9. avgusta na Hirošimo in Nagasaki, in tako je na današnji dan pred 66-imi leti po igranju himne japonski cesar Hirohito po radiu sporočil, da je Japonska izgubila vojno. Listino o brezpogojni vdaji je podpisala nekaj pozneje, 2. septembra leta 1945. Tako se je po šestih letih končala druga svetovna vojna.
TOREK, 16. avgust 2011
Koroški kmečki upor, najstarejši pomembnejši upor slovenskih kmetov na Koroškem je bil leta 1478. Vodila ga je tako imenovana »kmečka zveza«; ta je nastala pet let prej, takrat, ko so Turki čez Jezersko prvič vdrli na Koroško ter oplenili Podjuno in okolico Celovca. »Zveza« je od deželnih stanov zahtevala učinkovito obrambo pred turško nevarnostjo in zagrozila z odpovedjo urbarske pravde, torej določb o dajatvah podložnikov, pozneje pa so se uprli tudi plačevanju davka za boj proti Turkom. Spomladi leta 1478 se je kmečki upor razplamenel v Dravski dolini in se prek Ziljske doline razširil po vsem slovenskem delu Koroške do Podjune, nad Celovcem pa je segel tudi v nemški del dežele. Kmetje so si brez spopadov s fevdalci in naskokov na gradove pridobili oblast in graščakom odrekli dajatve. Ti so se s cesarjevim privoljenjem začeli pripravljati na obračun z upornimi kmeti, vendar so jih prehiteli Turki: konec julija so prek Predela vdrli na Koroško in razbili uporniško kmečko vojsko. V tri tedne trajajočem plenjenju (to se je končalo na današnji dan leta 1478) so opustošili predvsem tiste dele Koroške, kjer je bila »kmečka zveza« najbolj razširjena. Upor je bil tako zlomljen in sledila je le še kazen puntarskim voditeljem na deželnih sodiščih.
Literarni in gledališki kritik, dramski teoretik in pripovednik VLADIMIR KRALJ je študiral slavistiko in germanistiko na Dunaju in v Ljubljani, kjer je leta 1925 tudi doktoriral. Pred drugo svetovno vojno je objavljal gledališke in literarne kritike ter urejal mariborsko revijo Obzorja. Med vojno je bil večkrat zaprt, zadnji leti pa je prebil v koncentracijskem taborišču Dachau. Po letu 1945 je s pretežno literarnimi kritikami sodeloval v številnih revijah ter med prvimi na Slovenskem kompetentno in s širokih estetsko-zgodovinskih in komparativnih razgledišč analiziral moderne in avantgardne pojave v sodobni evropski in ameriški dramatiki. Leta 1950 je postal profesor za teoretično dramaturgijo na Akademiji za gledališko umetnost v Ljubljani in dramaturgijo utemeljil kot posebno disciplino v okviru visokošolskega gledališkega študija; njegovo delo »Dramaturški vademekum« je prva slovenska sistematizirana dramska teorija. Dvakrat je bil tudi rektor te akademije. Literarni in gledališki kritik ter dramski teoretik Vladimir Kralj se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Celju.
Gledališki režiser MIRAN HERZOG je diplomiral na fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu ter bil po drugi svetovni vojni nekaj časa pri Triglav filmu, nato pa tri leta stalni režiser v Narodnem gledališču v Banjaluki. Pozneje je režiral v celjskem in mariborskem, v katerem je bil tri leta tudi ravnatelj. Po letu 1965 je delal največ v Mestnem gledališču ljubljanskem ter postal tudi profesor gledališke režije in dramske igre na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani; bil je tudi njen rektor. Kot režiser je sodeloval na številnih Borštnikovih srečanjih v Mariboru in Sterijevih pozorjih v Novem Sadu ter prejel več nagrad, med temi tudi nagrado Prešernovega sklada, leta 1996 pa je bil odlikovan s srebrnim častnim znakom svobode Republike Slovenije. Miran Herzog se je rodil na današnji dan leta 1928 v Ljubljani.
SREDA, 17. avgust 2011
Violinist in pedagog HANS GERSTNER je po končanem konservatoriju v Pragi leta 1871 postal orkestrski direktor oziroma koncertni mojster v Deželnem gledališču in učitelj violine na šoli Filharmoničnega društva v Ljubljani; med prvo svetovno vojno je tudi vodil delo te družbe. Leta 1918 je postal njen zadnji direktor ter leto pozneje častni član. Z orkestrom Filharmonične družbe je nastopal kot solist in predvsem kot vodja njenega godalnega kvarteta. Med njegovimi številnimi učenci je postal najslavnejši čudežni otrok in poznejši violinist svetovnega slovesa Ljubljančan Leo Funtek. Hans Gerstner se je rodil na današnji dan pred 160-imi leti v Žlúticah na Češkem.
Strokovnjak za strojništvo ALBERT STRUNA se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Mirni Peči na Dolenjskem. Po diplomi, ki jo je opravil v Brnu na Češkem, je postal vodja konstrukcijskega oddelka v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani ter bil pozneje vse do druge svetovne vojne tehniški sodelavec tujih družb. Leta 1946 je postal redni profesor na fakulteti za strojništvo, v letih od 1964 do 67 pa je bil rektor ljubljanske univerze. Izdelal je številne tehnične projekte doma in na tujem in napisal tudi nekaj temeljnih del o zgodovini tehnike na Slovenskem; med drugim pregledno zgodovino avtomobilizma. Albertu Struni je ljubljanska univerza leta 1977 podelila naslov "zaslužni profesor", mariborska pa dve leti pozneje častni doktorat.
Na današnji dan leta 1908 se je v Trstu rodil pesnik, satirik in časnikar IVAN ROB. Pred vojno je kot svobodni umetnik živel v Ljubljani in Mariboru. Leta 1942 se je pridružil partizanom kot kulturniški organizator in pisec. Po izdaji leta 1943 so ga Italijani ustrelili kot talca. Rob se je že kot študent preživljal s pisanjem in se kmalu razvil v izjemnega satirika. Napisal je vrsto parodij na sodobno življenje; še posebno kritičen je bil do malomeščanstva in politične nenačelnosti. V slovensko slovstvo se je Ivan Rob zapisal predvsem s travestijo Jurčičevega Desetega brata v verzih, v prozi pa je njegovo najpomembnejše delo povest "Matajurski plazovi".
Ameriški kongresnik JOHN BLATNIK je bil otrok slovenske rudarske družine v železarskem okolišu v Minnesoti. Leta 1935 je diplomiral iz kemije, nekaj pozneje pa še iz javne uprave. Ob vstopu Združenih držav Amerike v drugo svetovno vojno se je k vojnemu letalstvu priglasil kot prostovoljec in bil izbran za člana vojaških misij v zavezniških enotah. Julija 1944 je s padalom pristal blizu Plitvic. Nekaj mesecev je v glavnem štabu hrvaških partizanov skrbel za usodo nad našim ozemljem sestreljenih ameriških pilotov, nato pa se je pridružil vodstvu slovenskih partizanov v Beli krajini. Z njimi je bil vse do osvoboditve Trsta, nato pa je posredoval med ameriškim vojaškim poveljstvom in poveljstvom narodnoosvobodilnih sil. Po vrnitvi v Združene države Amerike je kot član naprednih organizacij ameriških Slovencev sodeloval pri zbiranju pomoči za novo Jugoslavijo in tudi veliko prispeval k ureditvi odnosov med tema državama. Leta 1946 je bil izvoljen za člana ameriškega kongresa; vanj je bil do leta 1974 izvoljen še trinajstkrat. Ameriški kongresnik John Blatnik se je rodil na današnji dan pred sto leti v Chrisholmu v Minnesoti. Leta 1996 je bil posmrtno odlikovan z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije.
ČETRTEK, 18. avgust 2011
Na današnji dan leta 1703 se je v Mengšu rodil astronom, matematik in misijonar AVGUŠTIN HALLERSTEIN. V Ljubljani je študiral filozofijo, v Gradcu in na Dunaju pa matematiko in astronomijo. Najprej je v jezuitskem redu poučeval germanistiko, potem pa je leta 1735 kot misijonar odšel na Kitajsko. Na cesarskem dvoru v Pekingu je leta 1746 postal predstojnik matematičnega kolegija, ki mu je bila priključena tudi astronomija. Kitajsko je prepotoval štirikrat, kartiral Mandžurijo in pripravljal veliki atlas Kitajske. Poleg številnih astronomskih del je napisal več naravoslovnih in etnografskih spisov o takratni Kitajski. Za podatke o razmerah na Kitajskem sta ga zaprosili celo znanstveni akademiji iz Londona in Peterburga, največji del njegovega dela pa je prešel neposredno v kitajsko kulturno zgodovino. Za številne zasluge ga je cesar imenoval za mandarina, Kitajci pa so slovenskega astronoma in matematika Avguština Hallersteina pomenovali Lieou Song Ling Kiao Hien.
Novinar in publicist MILENKO ŠOBER je v ljubljansko radijsko hišo prišel leta 1947; najprej v uredništvo literarnih oddaj, nato je bil urednik takrat zelo priljubljenih Veselih večerov ter pozneje urednik radijskega dnevnika. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je začel novinarsko ukvarjati s turizmom in kmalu je postal cenjen strokovnjak na tem področju. Ustanovil je in več kot tri desetletja tudi vodil sekcijo turističnih novinarjev Slovenije, vrsto let pa je bil tudi član komiteja Svetovne federacije turističnih novinarjev in piscev. Milenko Šober je že od vsega začetka sodeloval oziroma pripravljal eno najstarejših tedenskih oddaj našega radia: O morju in pomorščakih, za svoje delo pa je prejel veliko priznanj, med njimi trikrat Tomšičevo nagrado; zadnjo leta 1989 za življenjsko delo. Rodil se je na današnji dan leta 1923 na Ptuju.
Lepega avgustovskega večera na današnji dan leta 1934 se je nad vasico Ženavlje na Goričkem nenadoma pojavil balon. Vaščani so bili presenečeni, a starejši so že vedeli, da je to “lüftbalon”; podobnega so opazovali pred štirimi desetletji, ko je na večji višini preletel njihov kraj. Ta pa je letel sumljivo nizko in potnika v balonu sta, ko sta zagledala vaščane, spustila vrv in oni so ju potegnili na njivo med buče in mladi fižol. “Balonarja” sta bila belgijska znanstvenika, ki sta vzletela tistega jutra ob šestih zjutraj in nato do višine 16.000 metrov raziskovala različne meteorološke pojave. Toda neugoden veter v nižjih plasteh ju je odnesel čez Avstrijo proti Sloveniji in po štirinajstih urah sta zasilno pristala v Ženavljah. Domačini so ju lepo sprejeli, pogostili in prenočili. Naslednja dneva sta pospravljala balon in ga odpeljala v Ljubljano, od tam pa z letalom v Zagreb in naprej na Dunaj. V Zagrebu ju je odlikoval sam jugoslovanski kralj Aleksander, ženaveljskemu šolskemu upravitelju, pri katerem sta nekaj dni preživala balonarja, pa se je z medaljo zahvalil tudi belgijski kralj Leopold. O tem nenavadnem pristanku na Goričkem so več dni poročali evropsko časopisje in radijske postaje, celo ameriške. V spomin na ta dogodek pred 77-imi leti so v Ženavljah ob koncu prejšnjega stoletja blizu kraja zasilnega pristanka belgijskega balona postavili bronast spomenik, ki simbolizira balon, občina Gornji Petrovci, h kateri sodijo Ženavlje, pa si je prav 18. avgust izbrala za svoj praznik.
PETEK, 19. avgust 2011
Okulist EMIL BOCK se je rodil na današnji dan leta 1857 v Vadovicah na Poljskem. Gimnazijo je končal v Ljubljani, medicino pa na Dunaju - tam se je tudi specializiral v okulistiki. Leta 1886 je postal docent za očesne bolezni na Dunaju, naslednje leto pa se je zaposlil na kirurškem oddelku Civilne bolnice na Ajdovščini v Ljubljani. Istega leta je opravil prvo operacijo sive mrene v Ljubljani in na Slovenskem uvedel zdravljenje očesnih bolezni z radijem. Emil Bock je bil dolgoletni predsednik sanitetnega sveta za Kranjsko in višji zdravstveni svetnik. Na njegovo pobudo je Kranjska hranilnica v Ljubljani sezidala ustanovo za neozdravljive bolezni; ta je bila leta 1923 spremenjena v bolnišnico za ženske bolezni in porodništvo.
Dirigent, skladatelj in pedagog ANTON NEDVED se je rodil na današnji dan leta 1829 v Horovicah na Češkem. Študiral je na praškem konservatoriju ter deloval kot učitelj glasbe in operni pevec v Pragi in Brnu. Od leta 1856 je živel v Ljubljani; bil je direktor Filharmonične družbe, učitelj na Javni glasbeni šoli, poučeval pa je tudi na gimnaziji, v semenišču in na učiteljišču. Pridobil si je pomembne zasluge za razvoj glasbenega šolstva in kocertne glasbene kulture; v okviru Filharmonične družbe je ustanovil mešani in moški zbor. Bil je eden izmed ustanoviteljev Glasbene matice in izdal je več glasbenih priročnikov in pesmaric. Anton Nedved je napisal tudi nekaj samospevov in zborovskih skladb ter latinskih in slovenskih maš.
Nestor slovenske dermatovenerologije in med zdravniki te stroke najpomembnejša osebnost med svetovnima vojnama in neposredno po drugi je bil JERNEJ DEMŠAR. Rodil se je na današnji dan leta 1875 v Železnikih. Medicino je študiral na Dunaju, dermatologijo pa je specializiral na Dunaju in v Hamburgu. Leta 1924 je prevzel dermatološkovenerološki oddelek ljubljanske splošne bolnišnice. Po vojni je postal redni profesor na medicinski fakulteti in prvi predstojnik dermatološke klinike. Jernej Demšar je v okviru Slovenskega planinskega društva leta 1912 v Kranjski Gori ustanovil prvo gorsko reševalno postajo.
Pravni zgodovinar JANKO POLEC se je rodil na današnji dan leta 1880 v Kamniku. Pravo je študiral na Dunaju in v Gradcu in tam leta 1903 tudi doktoriral. Kot sodnik je služboval v Trebnjem in Radovljici. Leta 1919 je prišel v Ljubljano in na tedaj ustanovljeni pravni fakulteti predaval pravnozgodovinske predmete. Redni profesor je bil od leta 1925 do leta 1949. Takrat je začel delati kot raziskovalec pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, katere redni član je bil od ustanovitve leta 1938. Bil je vodilni zgodovinar slovenske univerze, vodilni biograf slovenskih pravnikov in raziskovalec naše pravne zgodovine. Janko Polec je ustvaril temeljno delo iz upravne zgodovine Kranjske v prvi polovici 19. stoletja ter obdelal veliko tem iz agrarne pravne zgodovine od 16. do 18. stoletja.
Pisatelj VOJKO ARKO je leta 1944 v Ljubljani končal študij prava, nekaj pozneje v Padovi doktoriral iz političnih ved, leta 1948 pa je odšel v Argentino. V začetku 60-ih let prejšnjega stoletja je bil ustanovni član Slovenskega planinskega društva v znanem argentinskem turističnem kraju Bariloče, pobudnik graditve planinskih koč in poti ter eden najboljših poznavalcev Andov med Slovenci v Argentini. Od leta 1969 sta po njem imenovana eden izmed vrhov v teh gorah (Cerro Arko) ter bivak na Capilli. Pisal je tudi članke, poročila in črtice o življenju v Bariločah, bil glavni sodelavec slovenske planinske revije v Argentini “Gore” in soavtor knjige “Dhaulagiri”, objavil pa je še tri samostojna literarna dela. Pisatelj in andinist Vojko Arko se je rodil na današnji dan leta 1920 v Ribnici.
SOBOTA, 20. avgust 2011
Pisec JERNEJ ANDREJKA se je rodil na današnji dan leta 1850 v Dolenjem pri Domžalah. Po služenju vojaščine je ostal v vojski; v Innsbrucku je končal kadetnico, nato je služil v Trstu in Ljubljani, v Celovcu pri 17. pešpolku in na Dunaju pri cesarski gardi. Napredoval je do čina podpolkovnika. Pisal je zgodbe iz vojaškega življenja in zgodovinske zapiske. Najbolj znana je na podlagi dnevnika napisana knjiga “Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini”, ki govori o zasedbi teh krajev leta 1878, ki se je je Jernej Andrejka udeležil kot poročnik avstrijske vojske.
Na današnji dan leta 1910 so v Portorožu odprli enega najlepših hotelov ob Jadranskem morju, hotel Palace. Imel je 175 sob, veliko jedilnico in večnamensko dvorano, odprto teraso in bralne salone. S posebnim hodnikom je bil povezan z zdraviliškim kompleksom, bazenom in prostori za blatne kopeli. Pred hotelom je bilo urejeno peščeno kopališče z dvesto kabinami, nanizanimi v polkrogu. Že takrat so se lahko gostje hotela Palace iz Portoroža popeljali v sosednji Piran ali Lucijo s trolejbusom, ki je na tej progi začel voziti že leto prej. Potekala je od Tartinijevega trga v Piranu po cesti ob pristanišču, mimo ladjedelnice skozi Portorož do obalne železnice v Luciji. Ta trolejbusna proga (breztirnični tramvaj so ji rekli takrat) je bila prvi takšen poiskus pri nas ter hkrati prvi na Balkanu. Delovala je dve leti, leta 1912 pa je povezavo med Piranom in Lucijo prevzel tramvaj.
Prvo slovensko letališče za javni zračni promet v Polju pri Ljubljani so odprli na današnji dan leta 1933. Potreba po letališču za komercialno letenje se je v Ljubljani namreč pokazala že v letih po prvi svetovni vojni, zlasti pa proti koncu tridesetih let, ko je bilo ustanovljeno jugoslovansko podjetje za zračni promet Aeroput in je bila vzpostavljena redna povezava med Beogradom in Zagrebom, vojaško in športno letališče v Šiški pa ni bilo urejeno za prevzem komercialnega prometa. Ob odprtju letališča v Polju so pripravili velik letalski miting, že dan pozneje pa je stekel redni promet v Zagreb in posredno v Beograd. Leta 1934 so uvedli še povezavo s Celovcem in dve leti pozneje z Dunajem. V začetku druge svetovne vojne so v požaru na letališču zgoreli vsa letala, oprema in dokumentacija. Pozneje ga je nekoliko moderniziranega uporabljalo italijansko in nemško okupacijsko letalstvo, po vojni pa so zgradili še drugo vzletno-pristajalno stezo, vendar sta skromna radijska in radarska oprema omogočali le dnevno obratovanje. Letališče v Polju pri Ljubljani so za potniški promet uporabljali do leta 1964, ko je bilo odprto letališče na Spodnjem Brniku, še dobro desetletje potem pa je rabilo vojaškemu in športnemu letalstvu.
NEDELJA, 21. avgust 2011
Na današnji dan leta 1780 se je v Repnjah pri Vodicah nad Ljubljano rodil slavist, filolog in publicist JERNEJ KOPITAR. Gimnazijo in dveletni študij na liceju je končal v Ljubljani, na Dunaju pa je študiral pravo in naravoslovje. Najprej je bil cenzor slovanskih in novogrških knjig, leta 1844 pa je napredoval do kustosa in dvornega svetnika. V zadnjih letih življenja je bil član vseh pomembnejših evropskih znanstvenih akademij. Njegove zgodovinske in prerodne zamisli so izhajale iz prvin, ki so nastale že v Zoisovem krogu, Kopitar jih je le razširil in prilagodil političnemu položaju. Za slovenski jezik je pomemben, ker je leta 1809 izdal v nemščini pisano znanstveno slovnico slovenskega jezika, ki je temeljila na preučevanju ljudskega govora in jezikoslovnega zgodovinskega razvoja. Izhajal je iz živih jezikovnih dejstev osrednje slovenščine, upošteval pa je tudi knjižno izročilo. Tako smo Slovenci z delom Jerneja Kopitarja dobili prvo znanstveno opisno slovnico.
Cerkveni zgodovinar MATIJA ROBIČ je po študiju in mašniškem posvečenju iz teologije leta 1833 doktoriral na Dunaju. Na teološki fakulteti v Gradcu je prevzel stolico za cerkveno zgodovino, predaval pa je tudi cerkveno pravo ter vodil vaje v slovenskih nabožnih govorih in slovenski katehezi. Sedemkrat je bil dekan teološke fakultete, dvakrat rektor graške univerze, pa tudi ravnatelj deželnih gimnazij. Matija Robič se je rodil na današnji dan leta 1802 v Mariboru.
Na današnji dan leta 1865 se je v Ljubljani rodil slikar ANTON GVAJC. Slikarstvo in specialko za zgodovinsko slikarstvo je končal na dunajski umetnostni akademiji. Kot profesor risanja je delal na ženskem učiteljišču v Gorici, po koncu prve svetovne vojne pa v Mariboru, v katerem je bil soustanovitelj in predsednik umetniškega kluba Grohar. Slikal je portrete, cerkvene in žanrske podobe, najraje pa tihožitja in gorske krajine. Anton Gvajc je bil po slogou realist; njegova dela so pogosto prežeta z romantičnim razpoloženjem.
Bolj razgibano glasbeno življenje na Slovenskem, glasbene šole in dobri učitelji so konec 19. In v začetku 20. stoletja dvignili na površje vrsto odličnih glasbenikov, med katerimi so nekateri uspeli tudi na tujih koncertnih odrih. Med njimi je bil tudi violinist LEON FUNTEK, sin pesnika, dramatika in prevajalca Antona Funtka. Z orkestrom Filharmonične družbe je Leon Funtek nastopil že s štirinajstimi leti in v Ljubljani leta 1902 prvič zaigral violinska koncerta Čajkosvkega in Dvoržaka. Študij je nadaljeval v Leipzigu in se pozneje preselil na Finsko. Tam se je uveljavil kot profesor na Sibeliusovi glasbeni akademiji in kot dirigent finske nacionalne opere. Po koncu prve svetovne vojne je želel spet nastopiti doma, a želja se mu ni uresničila. Pozneje so stiku usahnili, najbrž pa tudi pobud za njegov nastop na nobeni strani ni bilo več. Zato pa je Leon Funtek užival izjemen ugled kot eden izmed vodilnih glasbenikov v svoji novi domovini Finski. Rodil se je na današnji dan leta 1885 v Ljubljani.
Arhiv >>>
Komentarji