PONEDELJEK, 15. marec 2010
Na današnji dan leta 1862 je izšel odlok o uporabi slovenščine na sodiščih na Tržaškem, Goriškem, Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Določal je, da morajo biti zaslišanja v slovenščini, poleg tega pa še vsaj bistveni del zapisnika in prisega. Pri kazenskih obravnavah morajo sodniki, zagovorniki in državni pravdnik znati slovensko. V slovenskih krajih morajo sprejemati vloge v slovenščini, pa tudi obrazci in tiskovine morajo biti v tem jeziku. Prosilci za mesta sodnih uradnikov so morali po odloku iz leta 1862 znanje slovenščine tudi dokazati.
Slikar, ilustrator, likovni pedagog in skladatelj SAŠA ŠANTEL velja za začetnika novejše slovenske grafike. Med študijem slikarstva na Dunaju je študiral še umetnostno zgodovino, splošno estetiko in muzikologijo. Kot profesor risanja je poučeval na Dunaju, v Kopru in v Pazinu, po koncu prve svetovne vojne pa v Ljubljani na Tehniški srednji šoli, na rezbarski in ženski obrtni šoli pa poleg risanja še dekorativno risanje in grafiko. Čeprav je diplomiral iz risanja in slikanja, je Saša Šantla zanimala predvsem grafika in v njej se je nekaj časa izpopolnjeval v Münchnu. Pozneje je svoje bogato znanje posredoval mlajšemu rodu, saj je izvrstno obvladal različne tehnike od akvatinte, suhe igle in radirank do brušenke in litografije. V njegovem likovnem ustvarjanju se prepletajo secesija, meščanski realizem in impresionizem, motivno pa prevladujejo krajine, vedute in prizori iz vsakdanjega življenja. Z risbami in grafikami je skladno s programom umetniškega društva "Vesna", katerega dejaven član je bil, v prvih desetletjih prejšnjega stoletja to umetnost tudi široko populariziral. Njegova najmonumentalnejša slika je skupinski portret trideseterice slovenskih skladateljev, ki so v naši glasbi tistega časa kaj pomenili. Kot glasbenik je zložil okoli sto vokalnih, instrumentalnih in vokalno-instrumentalnih skladb, med večja dela pa sodita Slavnostna maša s staroslovanskim besedilom za petglasni zbor, orkester in orgle ter opereta “Blejski zvon”. Saša Šantel se je rodil na današnji dan leta 1883 v Gorici.
Slovenija je prvo večjo skakalnico dobila leta 1928, in to v Bohinju, štiri leta pozneje pa je Mednarodna smučarska zveza izdala prva pravila in navodila za graditev skakalnic. To je spodbudilo inženirja Stanka Bloudka, da je začel graditi prvo skakalnico v Planici. Končana je bila leta 1934. Na njej so Norvežani postavljali svetovne rekorde in najdaljšo znamko pomaknili na 99 metrov. Leta 1936 je Bloudek s sodelavci skakalnico preuredil. Po njegovih zagotovilih je bila varna za skoke do 120 metrov. Ljubosumni Norvežani so trdili, da skakalnica ni varna, in svojim tekmovalcem niso dovolili nastopa na otvoritvenem tekmovanju. Tako se je v zgodovino skakalnega športa kot prvi, ki je preskočil sto metrov, vpisal Avstrijec Sepp Bradl. Dolžino 101 meter in pol je dosegel na današnji dan leta 1936.
TOREK, 16. marec 2010
Zgodovinar JOSIP APIH je kot Knafljev štipendist po končanih študijih na Dunaju opravil še izpit iz nemškega in slovenskega poučevanja na nižji gimnaziji ter nato služboval na Moravskem in v Celovcu. Preučeval je predvsem dogajanje v 18. in 19. stoletju, njegovo najpomembnejše delo »Slovenci in leto 1848« pa je prvi širši prikaz zgodovine marčne revolucije pri Slovencih. Sicer pa ga je zanimala predvsem vloga meščanstva, saj v kmečkih nemirih ni videl revolucionarnosti. V knjigi »Naš cesar« je prvi obdelal tudi slovensko zgodovino med letoma 1848 in 1898. Josip Apih se je rodil na današnji dan leta 1853 v Zapužah na Gorenjskem.
JOSIP ANDREJ RUS je pravo študiral na Dunaju; tam je bil član Akademskega društva Slovenija in akademskega Sokola. Leta 1915 so ga kot politično sumljivega poslali v vojaški delavski oddelek, proti koncu prve svetovne vojne pa se je pod Maistrovim poveljstvom bojeval za severno mejo. Po vojni je v Ljubljani diplomiral iz prava in nato služboval kot sodnik, študiral pa je še filozofijo in se ukvarjal zlasti z razmerjem med etiko in pravom. Bil je zelo dejaven v sokolski organizaciji, telovadnem gibanju slovanskih narodov, ki so ga v drugi polovici 19. stoletja ustanovili kot odgovor na nemške nacionalistične telovadne organizacije. Po okupaciji Jugoslavije je Josip Rus na ustanovnem sestanku Osvobodilne fronte, aprila leta 1941, zastopal slovensko sokolstvo. Na zasedanju AVNOJ-a novembra leta 1943 v Jajcu je bil izvoljen za podpredsednika, po koncu ndruge svetovne vojne pa je bil delegat v zvezni in republiški skupščini ter nekaj let predsednik Zveze za telesno vzgojo Partizan Jugoslavije. Z vrsto intervjujev je ustvaril spominsko gradivo v zvezi s prelomnimi dogodki in odločitvami v zgodovini slovenskega sokolstva ter slovenskega in jugoslovankega narodnoosvobodilnega boja. Leta 1989 so izšla njegova »Pričevanja in spomini« s podnaslovom »O sokolstvu, Osvobodilni fronti in novi Jugoslaviji«. Pravnik in politik Josip Rus se je rodil na današnji dan leta 1893 na Bledu.
»Težak svetovno-politični položaj, v katerem se je preko noči znašel ves svet, posebno mali narodi, nas je združil v enoten akademski blok, da s tem dokažemo svojo neomajno narodno in državno zavest.« To je pisalo v začetku posebne izjave akademikov Aleksandrove univerze v Ljubljani, ki je bila objavljena na današnji dan leta 1939. Ta izjava je bila v nekakšnem nasprotju s takratnimi razmerami na univerzi, saj je bila ta – kot celoten slovenski politični prostor – ostro razdeljena na katoliški in liberalni politični tabor. Vendar je mlada slovenska inteligenca v kritičnem obdobju, ko sta v svetu vladala nacizem in fašizem, le dosegla konsenz, ki je bil nujen. A le za kratek čas: že čez dobra dva meseca so katoliška društva izstopila iz Narodnega akademskega bloka. Očitno so bila idejnopolitična nasprotja prevelika in je utopični poskus enotnega nastopa mlade slovenske inteligence hitro propadel.
SREDA, 17. marec 2010
Kralj Ferdinand je na današnji dan leta 1527 z odlokom naložil Štajerski enkratno glavarino, poseben davek na osebe, namenjen obrambi proti Turkom. V zvezi s pobiranjem tega davka je nastal tudi sicer nepopoln popis prebivalstva, to je pri nas najstarejši znani vir te vrste. Popisali so 13.722 ljudi v 775 krajih na slovenskem Štajerskem. Iz popisa je videti, da je bilo tam pred 483-imi leti največ družin s tremi do štirimi člani, sedem do desetčlanske pa so bile izjema.
Generalmajor ANTON VALENČIČ se je rodil na današnji dan leta 1796 v Ilirski Bistrici. Vojaško službo je začel leta 1822 kot prostovoljec v huzarskem polku. Po končani vojaški šoli na Madžarskem je postal huzarski poročnik, pozneje pa kot polkovnik komandant 11. grenadirskega polka. General Anton Valenčič je služboval v raznih krajih habsburške monarhije, zadnjih osem let pa v Ljubljani kot poveljnik orožnikov za Kranjsko in Primorsko.
Misijonar JOSIP FRANČIŠEK BUH se je rodil na današnji dan leta 1833 v Lučinah na Škofjeloškem. Leta 1864 je odšel v Združene države Amerike in tam deloval med Indijanci in slovenskimi izseljenci. Najstarejši slovenski časnik v Združenih državah "Amerikanski Slovenec" je rešil pred propadom. V svoji tiskarni, prvi slovenski v tej državi, je natisnil tri letnike "Koledarja amerikanskega Slovenca" in Jeramovo Slovensko-angleško slovnico. V zahvalo za zasluge v prosveti so po Josipu Frančišku Buhu poimenovali del mesta Pierz v Minnesoti.
Politik JOSIP GOSTINČAR se je v Ljubljani izučil sitarskega rokodelstva in začel delovati v socialnodemokratskem gibanju. V zadnjih letih 19. stoletja je skupaj z Janezom Evangelistom Krekom organiziral krščanskosocialno delavstvo in postal tajnik Slovenskega katoliškega delavskega društva ter načelnik Delavskega konzumnega društva. Pred prvo svetovno vojno se je kot član državnega zbora zavzemal za samostojno slovensko univerzo, po vojni pa je bil med drugim minister za socialno politiko. V mnoge časopise in glasila je pisal članke o socialnih in političnih vprašanjih ter si prizadeval za zboljšanje gmotnega in družbenega položaja delavstva. Josip Gostinčar se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Beričevem pri Ljubljani.
Novinar STANE ŠKRABAR - BRAŠKAR je leta 1933 končal trgovsko akademijo v Ljubljani in bil nato bančni uradnik. V letih med svetovnima vojnama je deloval v Društvu slovenskih fantov in deklet, med narodnoosvobodilnim bojem pa je bil med drugim vodja propagande v štabu 4. operativne cone in delal v uredništvu Ljudske pravice. Po vojni je bil med drugim odgovorni urednik revije »Tovariš« in direktor »Primorskega tiska«, nekaj časa pa tudi v diplomatski službi v Berlinu. Rodil se je na današnji dan pred sto leti v Kranjski Gori.
ČETRTEK, 18. marec 2010
Pesnik SREČKO KOSOVEL je ena najpomembnejših osebnosti slovenske avantgardne poezije. Njegovi pesniški začetki so bili impresionistični; nadaljeval je izročilo slovenske moderne, vendar mu je dodajal nove, izrazite značilnosti. V večini pesmi se vtisi, položaji in prizori mešajo z miselnimi prvinami, impresionizem pa s tem pridobiva ekspresivno naravo. Za Kosovelovega življenja so bile objavljene le njegove manj značilne pesmi in šele gradivo “Zbranega dela” je pokazalo, da sodi njegova poezija v vrh slovenskega ekspresionizma in da je uresničil njegovo najradikalnejšo stopnjo. Vendar na razvoj naše književnosti pred drugo svetovno vojno ni vplival, saj je najpomembnejši del njegovega opusa dolgo ostal neznan; vplival je šele na novi modernizem po drugi svetovni vojni. Sicer pa je Kosovel pisal tudi črtice in eseje, v katerih je obravnaval družbena in narodnostna vprašanja, predvsem pa razmerja med umetnostjo in družbo. Rodil se je na današnji dan leta 1904 v Sežani.
Zdravnica BOŽENA RAVNIHAR je študirala v Ljubljani in Pragi ter leta 1940 v Beogradu diplomirala. V radiologiji in onkologiji se je izpopolnjevala na Švedskem, Danskem, v Franciji in Švici ter se nato zaposlila v državni splošni bolnišnici v Ljubljani. Od leta 1942 je bila v partizanih in delala v bolnišnični saniteti, vodila bolnišnice Rog, Pugled in Gaj, nazadnje pa je bila upravnica glavne uprave bolnišnice 7. korpusa. Po vojni se je zaposlila na Onkološkem institutu v Ljubljani (18 let je bila njegova direktorica), od leta 1971 pa je bila tudi redna profesorica na medicinski fakulteti. Leta 1989 je bila imenovana za častno doktorico Univerze v Ljubljani. Na Onkološkem institutu je med drugim razvila histološko in citološko diagnostiko, posodobila radioterapijo ter vpeljala epidemiološke raziskave raka in se z njimi vključila v skupne mednarodne študije, zlasti raka na dojki. Bila je članica republiških in zveznih strokovnih svetovalnih organov, sodelovala je v številnih mednarodnih organizacijah ter doma in v tujini objavila vrsto strokovnih člankov. Božena Ravnihar se je rodila na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.
Novinar in urednik MIRAN SATTLER si je prve izkušnje nabral pri časopisu Ljudska pravica, pozneje pa je bil eden od ustanoviteljev Ljubljanskega dnevnika ter njegov urednik. Leta 1962 je izšla 1. številka Nedeljskega dnevnika, ki je pod njegovim urednikovanjem v naslednjih desetih letih dosegel 200.000 izvodov naklade. Pozneje je urejal še revijo Stop. Miran Sattler je bil časnikar z največ psevdonimi: Simon Mlinar, Jošt Bernik, Nives Štrafela, Tomaž Merlot in Peter Seter. Najbolj znana je bila njegova rubrika v Nedeljskem dnevniku »Znanec iz sosednje ulice«, ki jo je pisal 37 let in v njej predstavljal znane in manj znane ljudi. Sam ali v soavtorstvu je izdal tudi nekaj knjig, med njimi so »Poslednji romantik na konju«, »Stare slovenske lipe« in »Ljubljanski originali«. Miran Sattler se je rodil na današnji dan leta 1929 v Ljubljani.
PETEK, 19. marec 2010
Avstrijski maršal, Čeh Joseph Radetzky je bil tesno povezan z deželo Kranjsko. V letih od 1852 do 56 je bival v Tivolskem gradu v Ljubljani. Za vojaške zasluge mu ga je v dosmrtni užitek dal cesar Franc Jožef I. Radetzky je grad popolnoma prenovil, postavil znamenito poletno gostišče »Švicarijo«, uredil okolico in grajski park odprl tudi za javnost. Hvaležni Ljubljančani so mu za vse zasluge podelili častno meščanstvo in mu v parku Zvezda, po mnenju večine takrat najlepšem delu mesta, postavili spomenik: skoraj dva metra visoko, v realističnem slogu izdelano plastiko. Odkritje spomenika na današnji dan pred 150-imi leti je bilo veličastno: trg okoli so posuli s svežim peskom in okrasili z grbi Radetzkega in mesta Ljubljane. Ob straneh sta stali velikanska upodobitev Avstrije in alegorija Emone, nad njima sta lebdela angela miru in slave, na Gradu je plapolala cesarska zastava, manjkalo pa tudi ni topovskih salv. Ob spomeniku je stala častna straža, ki so jo sestavljali grenadir, topničar, lovec in vojak preskrbovalnih enot. Slovesnosti sta se udeležila tudi feldmaršalov sin generalmajor grof Radetzky in avstrijski nadvojvoda Ernest. Kip maršala Josepha Radetzkega je v parku Zvezda stal do leta 1918, ko so ga ob razpadu Avstro-Ogrske odstranili.
Motociklistični dirkač LUDVIK STARIČ se je v Trstu učil za avtomehanika in pozneje delal kot mehanični mojster v Kranju in Tržiču. Od leta 1931 je bil član moto-kluba Ilirija v Ljubljani in v naslednjih letih najboljši tekmovalec Kraljevine Jugoslavije v dirt-tracku – predhodniku speedwaya. Zmagal je na številnih dirkah doma in v tujini ter dobil vzdevek Leteči Kranjec. Leta 1935 se je na treningu v Párdubicah na Češkem hudo poškodoval. Pozneje se je posvetil letalstvu in bil najprej jadralni pilot, nato pa pilot motornih športnih letal. Ludvik Starič se je rodil na današnji dan leta 1906 v Mirni peči na Dolenjskem.
Na današnji dan leta 1937 se je v Ljubljani rodil skladatelj, dirigent in jazzovski pianist JOŽE PRIVŠEK. Po srednji glasbeni šoli v Ljubljani je zasebno študiral kompozicijo pri Lucijanu Mariji Škerjancu in se izpopolnjeval v jazzu na glasbenem kolidžu v Bostonu. Od leta 1954 je igral v Plesnem orkestru RTV Ljubljana. Sedem let pozneje je za Bojanom Adamičem prevzel dirigentsko mesto in vodil orkester dobra tri desetletja. Kot izjemen glasbenik je izstopal na vseh področjih svojega delovanja: sprva kot pianist, nato pa kot prepričljiv dirigent ter avtor in aranžer številnih skladb s področja jazza ter popularne in filmske glasbe. Skladatelj, dirigent in pianist Jože Privšek, včasih pa tudi Jeff Conway ali Simon Gale (takšna psevdonima si je namreč izbral), je tudi v tujini posnel več gramofonskih plošč plesne in zabavne glasbe.
Danes, 19. marca ali 19. sušca, goduje sveti Jožef, Kristusov rejnik in Marijin mož. Njegovo čaščenje se je začelo v 15. stoletju, od leta 1870 pa je zavetnik vesoljne cerkve, delavcev, tesarjev, popotnikov in številnih dežel. Sicer pa je »jožefovo« eden tistih pomladanskih dni, za katere je veljalo, da so obrtniki nehali delati pri umetni luči in da jim je bila odtlej dovolj dnevna svetloba.
SOBOTA, 20. marec 2010
Na severni Zemljini polobli je pomlad letni čas med pomladanskim enakonočjem ali ekvinokcijem in poletnim solsticijem. Astronomsko nastopi takrat, ko Sonce na svoji navidezni poti med zvezdami doseže nebesni ekvator. Takrat sta dan in noč na vsej Zemlji enako dolga, vsak po dvanajst ur. Zaradi nepopolne usklajenosti uradnega koledarja z astronomskim dogajanjem se pomlad ne začne vsako leto ob istem času oziroma na isti dan v mesecu marcu. Letos, na primer, se bo koledarska pomlad začela ob 18. uri in 31 minut in ne šele 21. marca, kot se to zgodi največkrat, končala pa se bo 21. junija ob 12-ih in 27 minut.
Publicist JOSIP GODINA, eden izmed prvih slovenskih časnikarskih poročevalcev s Tržaškega, se je rodil na današnji dan leta 1808 v Trstu. V slovensko javno življenje je stopil z izdajo Koledarčka za leto 1853 in drobno publikacijo o cesarju Francu Jožefu. Josip Godina je napisal tudi obsežno zgodovino Trsta; sicer nekritično, vendar pomembno, ker je v njej kot prvi Slovenec polemiziral z italijanskimi zgodovinarji.
Na današnji dan leta 1895 se je v Ljubljani rodil športni organizator JOSO GOREC. Pred drugo svetovno vojno je bil tajnik ljubljanske športne zveze ter generalni tajnik Jugoslovanske zimskošportne zveze. Leta 1934 je sodeloval pri organizaciji prvega mednarodnega tekmovanja v smučarskih poletih v Planici in pozneje tudi dosegel, da je mednarodna športna zveza umaknila prepoved skakanja na veliki skakalnici. Poleg Stanka Bloudka ima Joso Gorec veliko zaslug za razvoj nove zvrsti smučarskih skokov - smučarskih poletov.
Jezikoslovec in leksikograf FRANCE TOMŠIČ se je ukvarjal predvsem z zgodovino slovenskega jezika, s staro cerkveno slovanščino, zlasti s solunskima bratoma Cirilom in Metodom, ter s slovarskim delom. Poleg tega je leta 1938 sestavil nemško-slovenski in dvajset let pozneje slovensko-nemški slovar; izšla sta v mnogih izdajah in ponatisih. France Tomšič je leta 1928 diplomiral iz slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti, doktoriral pa z disertacijo »Jezik v Janeza Svetokriškega Sacrum Promptuarium«. Pozneje je med drugim predaval na ljubljanski filozofski fakulteti, bil znanstveni svetnik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter član različnih terminoloških komisij. France Tomšič se je rodil na današnji dan leta 1905 v Trebnjem.
NEDELJA, 21. marec 2010
JOŽEF OREL je bil sprva notar za Ljubljano in Vrhniko, ker pa je leta 1838 podedoval veliko premoženje z zemljišči na Ljubljanskem barju, se je do smrti ukvarjal predvsem s kmetijstvom. Nekaj let je vodil tudi poskusno postajo Kranjske kmetijske družbe na Poljanah v Ljubljani, na kateri so preizkušali nova orodja, stroje in gnojiva ter uvajali nove sorte v široko uporabo. Njegov najpomembnejši uspeh je bila ustanovitev kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom leta 1849 v Ljubljani; na njej je predaval poljedelstvo in živinorejo. Prizadeval si je tudi za izsuševanje in obdelovanje Ljubljanskega barja ter bil več kot tri desetletja eden glavnih piscev v »Kmetijskih in rokodelskih novicah«. Jožef Orel se je rodil na današnji dan leta 1797 v Skópem pri Dutovljah.
Nabožni pisec in prevajalec JOŽEF BURGER je po končanem študiju bogoslovja v Ljubljani leta 1836 postal župnik v Šmartnem pri Litiji. Že kot bogoslovec je bil vnet privrženec metelčice, črkopisa, ki naj bi s predelavo in uporabo nekaterih cirilskih in grških črk dal vsakemu glasu posebno znamenje in tako nadomestil tedaj veljavno bohoričico. Metelčico je branil tudi v tako imenovani »abecedni vojni« ali »črkarski pravdi« in v tem črkopisu objavljal nabožna besedila. Po mladostnih pesniških poskusih je iz nemščine prevedel tri mladinske vzgojne povesti in z njimi pripravil pot prvi slovenski povesti »Sreča v nesreči« Janeza Ciglerja. Jožef Burger se je rodil na današnji dan pred 210-imi leti v Krašnji v okolici Domžal.
Dunajska marčna revolucija leta 1848 je odmevala tudi med slovenskimi kmeti, saj so pričakovali, da se bodo končno otresli tlačanskega jarma. Nezadovoljstvo in zahteva po odpravi podložniškega razmerja sta bila marsikje razloga za obračun z gosposko in za krajevne nemire. Tako je na današnji dan leta1848 zvečer nekaj sto podložnikov ižanske graščine napadlo ižanski grad, ga oplenilo ter požgalo gruntne knjige, urbarje in hišno opremo. Vojaki, ki so prišli nasledje jutro reševat grofovo premoženje, so preprečili še hujše načrte ižanskih puntarjev. Manjši neredi so bili tudi ponekod drugod, a večina takratnih časopisov v cesarstvu je poročala le o zares strahotnem razdejanju na Igu pri Ljubljani. Čez nekaj dni so na Kranjskem razglasili izredne razmere, uvedli naglo sodišče ter določili, da so vaške občine kolektivno odgovorne za povzročeno škodo.
Pesnik JANKO GLAZER je kmalu po 2. svetovni vojni kot ravnatelj mariborske Študijske knjižnice pripomogel ktemu, da je ta knjižnica postala ena najboljših na Slovenskem. Kot pesnik je bil sodobnik in naslednik slovenske moderne. Gojil je impresionistično liriko; v njej ima opazno vlogo njegova domača pokrajina, zato velja za "pesnika Pohorja". Janko Glazer se je rodil na današnji dan leta 1893 v Rušah.
Arhiv >>>
Komentarji