Alenka Petek, Med štirimi stenami, 16. 03. 2010

Že sami začetki, ko nekdo izgubi službo ali pride v tako težko situacijo, najprej to zadevo bolj kot ne zadrži zase, ne išče takoj rešitve. Potem, ko je kriza dosti huda, ko vidi, da ne zmore, da ne gre, šele takrat se odločijo in potrkajo na vrata. Ali centrov za socialno delo ali kakih drugih humanitarnih organizacij. Opažamo, da ljudje kar dosti časa odlašajo in potem, ko je že ogromno težkih situacij, teh težkih stisk na kupu, šele takrat se odločijo in poiščejo pomoč in potrkajo na vrata. Najprej poskušamo nuditi pomoč, ne samo v materialni obliki, ampak tudi v svetovanju, v pogovoru, v odpiranju možnosti, v iskanju rešitev … Da v bistvu človek spozna, da ni tako nevreden, če je izgubil službo. Da to ni po njegovi krivdi, da je to pač splet okoliščin in da potem iz tega poskuša poiskati pozitivno rešitev zase in celo družino. (Alenka Petek, Med štirimi stenami, 16. 03. 2010)

Arhiv >>>