PONEDELJEK, 22. marec 2010
Narodni buditelj in politik JURIJ GRABRIJAN je bil več kot štirideset let vipavski dekan. Leta 1864 je ustanovil vipavsko čitalnico ter nekaj let pozneje pripravil vipavski tabor. Kot okrajni nadzornik je razširil šolo v Vipavi in v bližnjih vaseh ustanovil več ljudskih šol. Odločno se je zavzemal za slovenščino kot učni jezik v osnovnih šolah ter odločilno vplival na nastanek sadjarske in vinarske šole na Slapu blizu Vipave. Jurij Grabrijan je pisal prigodno poezijo in prevajal, sam pa je tudi izdeloval načrte ter vodil zidavo in poslikavo novih cerkva. Rodil se je na današnji dan pred 210-imi leti v Adlešičih.
Geolog ADOLPHE CHARLES MORLOT je študiral v Bernu, Parizu in Freibergu, leta 1851 pa je postal profesor na akademiji v Lozani v Švici. K sodelovanju ga je pritegnilo avstrijsko montanistično društvo in takrat je prišel tudi v slovenske dežele. Raziskoval je pleistocenske usedline, kamnine, rudna ležišča, zlasti pa geološko zgradbo posameznih pokrajin. Napisal je razlago h geološkim zemljevidom Vzhodnih Alp, Štajerske in Ilirskega kraljestva ter objavil veliko geoloških podatkov o Kranjski ter okolici Rablja in Radoboja na Hrvaškem. Adolphe Charles Morlot se je rodil na današnji dan pred 190-imi leti v Neaplju.
ANTON CODELLI plemeniti FAHNENFELD je bil zadnji potomec italijansko-nemške plemiške rodbine, ki je v obdobju največje moči imela v lasti skoraj polovico Kranjske. Na Dunaju je diplomiral iz strojništva, večino življenja pa je prebil v Ljubljani, se ukvarjal z izumiteljstvom ter bil najbrž najplodovitejši izumitelj, kar jih je živelo na Slovenskem. Najbolj se je uveljavil v radijski telegrafiji, saj je v prvem desetletju prejšnjega stoletja že poskrbel za brezžično telegrafsko povezavo avstrijskega ladjevja na Jadranu med seboj, s postajami na obali ter s poveljstvom na Dunaju, leta 1913 pa je med nemško kolonijo Togo in Berlinom vzpostavil brezžično zvezo, ki je bila prva povezava te vrste med Afriko in Evropo. Istega leta je Codelli kot producent posnel prvi igrani film na afriških tleh »Belo boginjo iz Wangore«. Scenarij je napisala Codellijeva mama, režiser in glavna igralka sta bila Nemca, snemalec pa Anglež. Ob začetku prve svetovne vojne je snemalec odnesel film v London, tam pa se je izgubila sled za njim; ostali so le fotografije s snemanja in krajši dokumentarni film, ki so ga snemali hkrati s celovečernim. Sicer pa je baron Anton Codelli, ki se je rodil na današnji dan leta 1875 v Neaplju, znan tudi po tem, da je leta 1898 pripeljal v Ljubljano prvi avtomobil.
Književnik BENO ZUPANČIČ se je rodil na današnji dan leta 1925 v Sisku na Hrvaškem. V svojih delih je opisoval predvsem drobne vsakdanjosti iz življenja malega človeka v Ljubljani. Pripovedno prozo v tedaj prevladujočem realističnem slogu je začel objavljati po drugi svetovni vojni. Njegov najbolj znani roman “Sedmina”, ki pripoveduje o mladih ilegalcih v medvojni Ljubljani, je doživel filmsko upodobitev, prav tako tudi novela »Veselica«, po novelah »Pogreb«, »Življenje in smrt« ter »Brez naslova in junaka« pa so posneli televizijske igre. Beno Zupančič je leta 1958 dobil Prešernovo nagrado.
TOREK, 23. marec 2010
Narodni delavec JANEZ NEPOMUK HRAST je leta 1858 doktoriral na dunajskem bogoslovju in nato v Gorici postal nadškofov kaplan. V goriškem bogoslovju je poučeval dogmatiko in uvedel pouk slovenščine in hrvaščine. Kot pobudnik katoliškega političnega gibanja je na Goriškem ustanovil Katoliško tiskovno društvo, Hilarijansko tiskarno, tednik Glas in Slovensko narodno politično društvo. Za tisk je pripravil in dopolnil ponatis Vascottijevega dela »Institutiones Historiae Ecclesiasticae«, ki so ga kot učbenik uporabljali v semeniščih Avstro-Ogrske; imenovan je bil tudi za častnega kanonika. Janez Nepomuk Hrast se je rodil na današnji dan pred 180-imi leti na Livku pri Tolminu.
Literarni zgodovinar FRANCE KIDRIČ je leta 1906 na Dunaju doktoriral iz slavistike in nato delal v tamkajšnji Dvorni knjižnici. Leta 1919 je doktoriral z delom o Trubarjevi Cerkveni ordnungi in naslednje leto postal profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani. Predaval je starejšo književnost in primerjalno literarno zgodovino. Med drugo svetovno vojno je sodeloval v Osvobodilni fronti ter bil interniran v Dachauu, po njej pa je postal predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter pozneje prvi upravnik Inštituta za literaturo pri tej akademiji. Raziskoval je starejšo slovensko literarno zgodovino ter med drugim načrtno preučil znano in novo gradivo ter utrdil bibliografsko in kronološko ogrodje za dobo reformacije in protireformacije. V svojem glavnem delu "Zgodovini slovenskega slovstva" je obravnaval obdobje od začetkov do leta 1819, podrobneje zlasti tako imenovano prerodno dobo. France Kidrič sodi med utemeljitelje znanstvene literarne zgodovine pri nas. Leta 1950 je prejel Prešernovo nagrado. Rodil se je na današnji dan pred 130-imi leti v Ratanski vasi pri Rogaški Slatini.
Violinist, dirigent, pedagog in skladatelj UROŠ PREVORŠEK je v Ljubljani diplomiral iz kompozicije in dirigiranja, iz violine pa leta 1939 v Milanu. V letih od 1940 do 45 je bil koncertni mojster simfoničnega orkestra Radia Beograd in vodja njegovega godalnega kvarteta, nato pa dirigent ljubljanskega radijskega orkestra. Bil je profesor violine na srednji glasbeni šoli, na akademiji za glasbo pa profesor teoretičnih predmetov, komorne igre in tudi umetniški vodja akademskega orkestra, s katerim je gostoval v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Leta 1955 je postal dirigent novoustanovljenega Simfoničnega orkestra Radia Ljubljana in ga vodil enajst let. Kot violinist virtuoz je koncertiral doma in v tujini ter snemal za arhive radijskih postaj. Uroš Prevoršek, zaslužni profesor ljubljanske univerze in dobitnik Bettetove nagrade, se je rodil na današnji dan leta 1915 v Ljubljani.
Napredek meteorološke znanosti in prakse je že v 19. stoletju terjal dobro organizirano sodelovanje vseh meteorologov in meteoroloških služb po svetu. Sicer je bila mednarodna meteorološka služba ustanovljena že leta 1853, vendar se je njeno delo začelo šele dvajset let pozneje. Bila je neuradna organizacija in njene odločitve niso zavezovale držav. Uradno je bila Svetovna meteorološka organizacija ustanovljena s konvencijo, ki je začela veljati na današnji dan pred 60-imi leti, kot posebna organizacija Združenih narodov pa je zaživela slabo leto pozneje s prvim kongresom v Parizu. Od leta 1961 je 23. marec tudi svetovni dan meteorologov.
SREDA, 24. marec 2010
Pravnik ANTON PFLEGER je užival veliko zaupanje avstrijskega cesarja Franca I. Ta mu je leta 1808 kot predsedniku oddelka za zakonodajo in pravosodje v državnem svetu dal preučiti osnutek avstrijskega civilnega zakonika. Vseh njegovih 79 predlogov sprememb je bilo sprejetih; za njegovo siceršnje uspešno pravosodno delo pa mu je cesar podelil celo viteški naslov. Anton Pfleger se je rodil na današnji dan leta 1748 v Železnikih.
Fizik JOŽEF ŠTEFAN velja dandanes za osrednjo osebnost v zgodovini naše znanosti. Je namreč edini znanstvenik slovenskega rodu, ki je odkril enega temeljnih naravnih zakonov. Leta 1879 je ugotovil, da je količina toplote pri sevanju v nasprotnem sorazmerju s četrto potenco absolutne temperature sevajočega telesa. To spoznanje se po njem imenuje Štefanov zakon. Z njim je tudi prvi pravilno izračunal, da je temperatura Sončevega površja približno 6.000 stopinj. Sicer pa se je znanstveno kot eksperimentator ali teoretik ukvarjal še z vsemi drugimi področji tedanje fizike. Objavil je več kot osemdeset razprav (večina teh je izšla v poročilih dunajske akademije) o področjih mehanike (nihanje), hidromehanike (pojav difuzije), akustike (določal je hitrost zvoka v plinih in trdnih telesih), optike ( polarizacija svetlobe) ter elektrike in magnetizma. Med drugim je bil tudi dekan filozofske fakultete in rektor dunajske univerze, redni član in podpresednik akademije, fizikalni inštitut dunajske univerze pa je po njegovi zaslugi zaslovel kot »dunajska fizikalna šola«. Jožef Štefan - rodil se je na današnji dan leta 1835 v Svetem Petru pri Celovcu - je v mladosti pisal tudi poezijo in esejistiko.
Pesnik in pisatelj MANKO GOLAR je končal učiteljišče v Ljubljani ter Višjo pedagoško šolo v Zagrebu. Že v mladosti je v mladinske liste pošiljal pesmi in zgodbice, med službovanjem v Ljutomeru pa je začel zbirati šegave zgodbe o Veržéncih, »pomurskih Butalcih«, ki so v knjižni obliki z naslovom »Okrogle o Veržencih« izšle leta 1973. Po vojni je pisal predvsem za otroke. Njegove pesmi so bile v šolskih berilih več generacij, mnoge pa so tudi uglasbili. Izdal je več vedrih pesniških zbirk in proze za otroke in mladino, le njegova pesniška zbirka "Pozabljeni dan" je močno melanholično obarvana. Manko Golar se je rodil na današnji dan leta 1911 v Ljutomeru.
Filmski snemalec in direktor fotografije RUDI VAUPOTIČ je bil pred drugo svetovno vojno poklicni fotograf, med njo pa je fotografsko dokumentiral narodnoosvobodilni boj pri nas. Po osvoboditvi je delal kot fotoreporter v Tiskovnem uradu, od leta 1946 pa je bil vodja scenskih fotografov pri Triglav filmu. Kot filmski snemalec je začel delati pri Filmskem obzorniku ter posnel več kot šestdeset kratkometražnih filmov. Svoj prvi celovečerni film je posnel leta 1951. V naslednjih (skupaj petnajstih) se je razvil v enega naših najboljših snemalcev z izjemnim liričnim občutkom za krajino in atmosfero ter s sugestivnim oblikovanjem atmosfere irealnega. Za filma »Balada o trobenti in oblaku« in »Oxygen« je dobil najvišje priznanje za snemalsko delo, zlato areno na festivalu v Pulju. Rudi Vaupotič se je rodil na današnji dan leta 1919 v Mariboru.
ČETRTEK, 25. marec 2010
Med dobro ohranjene gradove na Slovenskem sodi tudi grad Grimšče na Rečici pri Bledu. Janez Vajkard Valvasor ga je v svoji »Slavi vojvodine Kranjske« opisal takšnega, kot ga je pozidal Ahac vitez Grimšic med reformacijo. Rod Grimšicev sega celo v 11. stoletje, v 14. je tam živela družina svobodnjakov, v novem veku pa listine omenjajo graščake že kot barone. Med člani stare rodbine so bili učenjaki in veliki ljubitelji umetnosti.
Najznamenitejši med njimi je bil Jurij baron Grimšic, rojen na današnji dan verjetno leta 1670. Med drugim je njegovo ime zapisano med darovalci knjig za prvo javno knjižnico ljubljanske Academíe operosórum, to pomeni, da je bil baron njen član, v Ljubljani pa je vzdrževal tudi slikarsko šolo, o kateri pa ni ohranjenih kaj več podatkov.
Pisatelj, kritik in teatrolog FILIP KALAN, s pravim imenom Filip Kumbatovič) se je rodil v avstrijskem Gradcu na današnji dan pred sto leti. Kot diplomirani arhitekt je do druge svetovne vojne predaval na ljubljanski tehnični fakulteti, med narodnoosvobodilnim bojem pa je bil med drugim ravnatelj Slovenskega narodnega gledališča na osvobojenem ozemlju. Po vojni je predaval na takratni Akademiji za igralsko umetnost in bil njen prvi rektor. Kot kritik in esejist se je ukvarjal predvsem z domačo dramatiko in gledališčem. Objavil je več teatroloških knjig s portreti igralcev in teoretičnimi študijami in tudi z novimi pogledi na literarnozgodovinska vprašanja. Bil je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zaslužni profesor ljubljanske univerze ter leta 1981 dobitnik Prešernove nagrade.
Kipar FRANCE ROTAR je leta 1962 diplomiral v Ljubljani ter se nato izpopolnjeval v Parizu in v Umetniški livarni v Veroni. Leta 1992 je bil izvoljen za izrednega profesorja na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, za svoje delo pa je prejel Jakopičevo nagrado. Kot poznavelec kovin in mojster livarskih postopkov je ustvarjal predvsem v bronu, pa tudi v nerjavečem jeklu, kamnu in lesu. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so se njegove plastike približale obliki krogle, dolgo časa stalnici njegovega kiparstva. Nekateri veliki kipi so postavljeni v naravnem in urbanem okolju, v Ljubljani na primer “Fontana s kroglo” na Taboru, “Razrezana krogla” pred Moderno galerijo in “Blok” pred palačo Smelt. France Rotar se je rodil na današnji dan leta 1933 v Ljubljani.
Prvo smučarsko skakalnico v Planici so zgradili že pred letom 1930 – dovoljevala je skoke do 30 metrov, stometrska skakalnica pa je bila nared pozneje in prvo veliko mednarodno tekmovanje na njej je bilo na današnji dan leta 1934. Norvežan Burger Ruud je doskočil pri 92-ih metrih in to je bil najdaljši skok dotlej.
PETEK, 26. marec 2010
Pripovednik JANEZ MENCINGER je izšel iz kmečke družine; rodil se je v Brodu pri Bohinjski Bistrici na današnji dan leta 1838. Najprej je študiral klasično filologijo, nato pa je v Gradcu diplomiral iz prava. Bil je trden narodnjak, vendar se s politiko ni želel posebej ukvarjati. Kot dijak je pisal najprej pesmi, nato pa prozo brez večje idejne in estetske poglobljenosti. V svojem drugem pisateljskem obdobju, ki se je začelo z ustanovitvijo “Ljubljanskega zvona” leta 1881, je začel Mencinger pisati poučno, vzgojno in družbenozabavno literaturo. Napisal je “Mešano gospodo”, satirično povest o podeželskem malomeščanstvu, “Cmokavzarja in Úšperno” – satiro, v kateri je parodiral “rovtarsko” pripovedništvo – in utopični roman “Ábadon”; ta svari pred posledicami gmotnega napredka. Vsekakor najboljše delo pripovednika Janeza Mencingerja pa je potopis “Moja hoja na Triglav”, v katerem je z dobrodušnim humorjem prikazal naše takratne kulturne in družbene razmere in oživil spomine na svoje sodobnike.
Gledališka igralka ZLATA RODOŠEK je leta 1940 začela študirati germanistiko na filozofski fakulteti v Ljubljani, obiskovala igralski oddelek glasbene akademije ter statirala v Drami Slovenskega narodnega gledališča. Septembra leta 1945 je bila angažirana v nastajajočem ansamblu Slovenskega stalnega gledališča v Trstu; tam je nastopala 36 let. Dozorela je v pomembno karakterno igralko. Like je gradila preudarno, v odrsko razigranost pa je vnašala mediteransko barvitost, prepojeno z nežno toplino. Sodelovala je tudi na Radiu Trst A. Rodila se je na današnji dan leta 1922 v Števerjanu.
Zgodovina zdravilišča Golnik ob vznožju Kriške gore v okolici Kranja sega v leto 1917, ko je deželni odbor na današnji dan odkupil graščino Golnik za zdravljenje tuberkuloznih vojakov. Čez nekaj let so v bolnišnične prostore adaptirali še okoliška gospodarska poslopja, leta 1927 pa so po načrtih arhitekta Vurnika zgradili prvo novo poslopje. Od takrat so poleg vojnih invalidov sprejemali na zdravljenje tudi civilne osebe. Zaradi mirnega okolja in blagega subtropskega podnebja je postal Golnik eno najbolj znanih evropskih zdravilišč za pljučne bolezni.
Arheolog TONE KNEZ je leta 1958 postal vodja arheološkega oddelka Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Z dolgoletnim sistematičnim raziskovanjem ter arheološkimi izkopavanji v Novem mestu in okolici je podal strnjeno podobo tega področja vse od kulture žarnih grobišč, starejšega in mlajšega halštata do latenskega obdobja in njegovega prehoda v rimsko dobo. Iz dragocenih najdb evropske in svetovne vrednosti je v Dolenjskem muzeju postavil stalno arheološko zbirko in jo po novih odkritjih še večkrat dopolnil. Arheolog Tone Knez se je rodil na današnji dan pred 80-imi leti v Laškem.
SOBOTA, 27. marec 2010
JOŽA ČOP je bil po tragični smrti filozofa in alpinista Klementa Juga leta 1924 vodilni slovenski alpinist. Kot železar je v jeseniški železarni delal 46 let. Preplezal je večino pomembnejših sten v naših gorah, severno triglavsko steno celo več kot 300-krat. Zvečine je plezal v navezi s Stankom Tominškom in Miho Potočnikom - imenovali so jih zlata naveza - bil pa je tudi reševalec in pionir zimskega alpinizma. V Julijskih Alpah je opravil 24 prvenstvenih vzponov. Po njem se imenuje Čopov steber v severni steni Triglava. Za dosežke v alpinizmu je dobil tudi Bloudkovo nagrado. Joža Čop se je rodil na današnji dan leta 1893 na Jesenicah.
Pripovednik in puiblicist JAN PLESTENJAK se je rodil na današnji dan leta 1899 v Sveti Barbari nad Škofjo Loko. V Šentvidu pri Ljubljani je končal klasično gimnazijo, nato pa je študiral slavistiko. Objavljal je črtice, podlistke in kritike, pisateljsko pa se je leta 1936 uveljavil z večerniško povestjo "Lovrač". V preprostem, domačijskem realističnem slogu je pisal trpke zgodbe iz domačega hribovskega okolja ter o razmerjih med kmečkimi in tovarniškimi delavci. Jan Plestenjak je leta 1940 za mladino izdal avtobiografsko zgodbo "Bajtarska kri".
Ž: Politik in športni delavec DANILO DOUGAN je leta 1932 doktoriral na pravni fakulteti v Ljubljani. Bil je vsestranski športnik, saj se je ukvarjal s smučanjem, umetnostnim drsanjem, z vožnjo z bobom in plavanjem. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil med drugim predsednik vojaškega sodišča 9. korpusa in pomočnik načelnika za sodstvo pri glavnem štabu Narodnoosvobodilne vojske Slovenije. Po osvoboditvi je opravljal pomembne naloge v vladnih organih Socialistične republike Slovenije, bil je tudi predsednik komiteja za telesno kulturo, petnajst let predsednik Smučarske zveze Slovenije ter več kot desetletje predsednik Planiškega komiteja. Kot član predsedstva Mednarodne smučarske zveze v letih od 1953 do 1981 je bil med najbolj zaslužnimi za to, da je le-ta priznala smučarske polete kot novo disciplino. Postal je njen častni član, za svoje delo na športnem področju pa je prejel Bloudkovo nagrado. Danilo Dougan se je rodil na današnji dan leta 1909 v Gorici.
Pesnik RUDI MIŠKOT je bil železniški uslužbenec, arhivar in knjižničar, v letih od 1959 do 1963 pa je izredno študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani. V svojih pesmih, ki jih označujeta težnja po prepletanju tradicionalnega pesniškega izražanja z novimi modernističnimi prijemi in podobami, je izražal osebni nemir in grenka življenjska spoznanja. Navezanost na tradicijo je močno izražena v vsej njegovi lirični poeziji. Obnavljanje postromantičnega, impresionističnega in novoromantičnega pesniškega izročila povezuje z vero v harmoničen svet čustev; ta temelji na ljubezni, dobroti in upanju ter na samosvojem doživljanju narave in vesolja. Objavil je sedem pesniških zbirk, nekaj med njimi tudi v samozaložbi. Med najbolj priljubljene sodijo pesmi iz zbirk Jantarni grozd, Peščena budilka, Južni križ in Večerna žetev. Rodil se je na današnji dan leta 1922 v Ljubljani.
Širitev železniškega omrežja je spremljal tudi razvoj telegrafije na slovenskem ozemlju. Ljubljana je dobila prvo državno telefonsko omrežje leta 1897 in je bila vključena v medkrajevni telefonski promet na liniji Dunaj - Trst. V Ljubljani je bila takrat le ena javna telefonska govorilnica in 66 naročnikov. Hitrejši razvoj telefonije je omogočila prva avtomatska telefonska centrala v Sloveniji z zmogljivostjo 3.000 številk, ki jo je dobila Ljubljana. Delovati je začela na današnji dan leta 1927.
Gledališka in filmska igralka MIRA SARDOČ je po koncu druge svetovne vojne v Mariboru končala ekonomski tehnikum in se potem pridružila prvi generaciji študentov na takrat ustanovljeni Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Po diplomski predstavi leta 1952 je bila najprej angažirana v mariborski Drami, potem je igralsko pot nekaj časa nadaljevala v Mestnem gledališču ljubljanskem, leta 1957 pa je odšla v Slovensko stalno gledališče v Trst; tam je nastopala skoraj štiri desetletja. Sprva je igrala predvsem mladostne, rahločutne in čustveno razgibane, kmalu pa je začela oblikovati še značajsko zahtevnejše in psihološko bolj zapletene vloge. Nastopila je tudi v nekaj filmih (Koplji pod brezo, Veselica in Tri četrine sonca), sodelovala na ljubljanskem Radiu in Televiziji ter se posvečala umetniškemu pripovedovanju. Za svoje delo je prejela številna priznanja, med njimi nagrado Prešernovega sklada, priznanje Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo, Borštnikov prstan, Severjevo nagrado in leta 2006 za več kot petdesetletno sooblikovanje podobe slovenskega gledališča in za umetniško ustvarjane med zamejci v Furlaniji-Julijski krajini zlati red za zasluge Republike Slovenije. Mira Sardoč se je rodila na današnji dan pred 80-imi leti na Šentilju v Slovenskih goricah.
NEDELJA, 28. marec 2010
Pilot Edvard Rusjan je s svojim 60 metrov dolgim poletom novembra leta 1909 začel pisati zgodovino motornega letenja pri nas. Izdelal je sedem letal z oznako »eda«. Na polet ede-5 je na današnji dan pred sto leti vabil takšen plakat: « EDA-5 se imenuje letalni stroj bratov Rusjan, kateri bo 28. marca na Velikonočni ponedeljek 1910 prvič javno vzletel od 3. do 6. ure popoldne na Velikih Rojcah. Letališče bo krog in krog zaprto z vojaškim kordonom. Letalni stroj bo vodil najmlajši, a pogumni zrakoplovec Edvard Rusjan. v slučaju neugodnega vremena se vrši nameravan vzlet naslednjo zgodno nedeljo ali praznik. Vstopnina: I. prostor 2 kroni, II. prostor 1 krona. Vabi odbor!« Na travnikih med Gorico in Mirnom se je na današnji dan pred sto leti zbralo približno deset tisoč gledalcev, a Edvardu Rusjanu se letenje z edo-5, majhnim enokrilnim letalom z razpetino šest metrov, ni posrečilo. Več uspeha je imel s poznejšima edo-6 in edo-7.
Novinar, gledališki kritik in prevajalec MARJAN JAVORNIK je leta 1948 na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike. Sprva je delal v založništvu, od leta 1951 pa v novinarstvu. Med drugim je bil kulturni urednik pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, glavni direktor Časopisnega podjetja Ljudska pravica, glavni urednik Ljubljanskega dnevnika in odgovorni urednik Dela. V letih od 1973 do 1980 je bil direktor in glavni urednik radijskih programov Slovenije.
Čeprav nov v radijskem mediju, je pokazal izjemen posluh za nujne spremembe in iskanje novih poti. Tako je prav v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja nacionalni radio na vseh treh programih delal prve korake v vsestransko oblikovno in vsebinsko posodobitev: rojevale so se novinarsko vodene informativne oddaje, prve aktualnopolitične oddaje živo, uveljavljale so se nove humoristično-satirične vsebine, Val 202 pa je prav v tistih letih postajal polnokrven sodoben radijski program.
Leta 1980 je Marjan Javornik postal programski direktor Cankarjevega doma v Ljubljani, nekaj pozneje pa glavni urednik Enciklopedije Slovenije, ki je pod njegovim vodstvom dobila leksikografske temelje in začela redno izhajati. Bil je aktiven družbenopolitični delavec; med drugim je bil predsednik Društva novinarjev Slovenije ter predsednk svètov Akademije za gledališče, film, radio in televizijo in Glasbene akademije, ukvarjal pa se je tudi z gledališko kritiko in književnim prevajalstvom. Trikrat je bil nagrajen s tedaj najvišjim novinarskim priznanjem – Tomšičevo nagrado. Marjan Javornik se je rodil na današnji dan leta 1924 v Velikih Laščah.
Antropologinja BRANISLAVA SUŠNIK je po diplomi iz zgodovine leta 1942 na filozofski fakulteti v Ljubljani študirala še v Rimu ter na Dunaju. Po drugi svetovni vojni se je izselila v Argentino, nato pa odšla v Paragvaj in postala sodelavka tamkajšnjega Etnografskega muzeja. Raziskovala je avtohtona ljudstva v Paragvaju in pozneje vodila katedro za ameriško arheologijo in etnologijo na državni univerzi v Asuncionu. V slovenščini sta pri argentinski založbi izšli dve njeni deli: “Totemizem in šamanizem pri Čamakokih” in “Med Indijanci Lengua”. Branislava Sušnik se je rodila na današnji dan pred 90-imi leti v Medvodah.
Arhiv >>>
Komentarji