Dokumentarno feljtonski program

RAZKOŠJE V GLAVI sobota, 18.2.2012 ob 16.30: Vlado Cencelj, kipar motorko (avtor: Jurij Popov foto: JP)

Velenjčan Vlado Cencelj je umetnik amater. Sam pravi, da ga je v umetnost najbolj pripeljala odločitev, da bo nehal kaditi. Ko je premišljeval, kam z rokami, se je domislil slikarstva. Risal je na papir, lepenko, platno in celo na stare opeke, bobrovce. Pa ga to ni navduševalo, kot je mislil, da ga bo. Ker mu je dišal les in ker je imel občutek, da ga kliče, je vzel v roke dleto in kladivo in začel kipariti v lesu. Danes to počne z motorno žago. Nekoč je mislil, da bo misijonar, potem je bil polkvalificirani električar, delal je tudi v zdravstvu, danes pa je vodja velenjske pogrebne službe. Primerjava s slovitim slovenjegraškim slikarjem Jožetom Tisnikarjem je zgolj slučajna ... Z Vladom Cencljem se je pogovarjal Jurij Popov.

SLEDI ČASA: nedelja, 19.2.2012 ob 10.10: V led ujeto sonce (avtor: Stane Kocutar foto: VKJ)

Leta 1986 so v Metliki pridelali prvo ledeno vino na Slovenskem in v nekdanji skupni državi. Gre za obliko vinskega pridelka, ki ima drugod starejšo tradicijo, predvsem pa na takšno trgatev ni mogoče računati vsako leto, saj morajo biti izpolnjeni posebni vremenski pogoji. Povprečne dnevne temperature morajo biti tri dni zapored vsaj od minus 7 do minus 5 stopinj Celzija. V Sledeh časa se bomo odpravili po sledi ledenega vina, ki ostaja dragocenost in posebnost.

NEDELJSKA REPORTAŽA: nedelja, 19.2.2012 ob 14.30 Si to res ti? (avtorica: Nina Zofič foto: arhiv galerije - Rene Magritte)

Vsak od nas se rodi z »darom« imitacije. Otrok se uči in spoznava svet okoli sebe tako, da ga posnema. Kot dojenček najprej in v največjem obsegu posnemamo starše, nato svoje vrstnike in preostale. Mar sem »jaz« res samo »jaz«? V vsakem izmed nas je zagotovo tudi malo »ti-ja«; vsi smo kdaj še nekdo »drug«. Kaj sploh pomeni 'posnemati'? Za grškega filozofa Platona je posnemanje ali 'mimesis' vsako umetniško proizvajanje. Pravi, da umetnik, ki ustvarja, tudi posnema. Ko to počne, »laže in ne govori resnice« ... Platon je bil idealist. Prepričan je bil, da je »bistvo sveta« v duhovnosti, ki jo je poimenoval »svet idej«. No, mi smo na 'posnemanje' raje pogledali z »žabje« kot pa s »ptičje perspektive«. Kako dobro slovenski imitatorji oponašajo in posnemajo nekatere izmed domačih in tudi tujih »zvezd«, je v Nedeljski reportaži preverila Nina Zofič.

RAZKOŠJE V GLAVI sobota, 11.2.2012 ob 16.30: Tomaž Šalamun (avtor: Dušan Berne foto: iz albuma TŠ)

Kadar ga skušajo naši literarni zgodovinarji »stisniti« v samo nekaj vrstic teksta, lahko med drugim preberemo, da je »njegova poetika inovativna domišljijska igra drobnih fragmentov vsakdanje izkušnje in širših abstraktnih zaznav netradicionalne pesniške govorice. Pesem Tomaža Šalamuna, podprta s popartom in intelektualizmom, je razigrana, čeprav v sebi še vedno nosi parole novega sveta in to je najbrž tisto, kar prepriča širšo literarno javnost …« Toda pesnika, ki je objavil že približno 40 pesniških zbirk, njegove pesmi pa so bile doslej prevedene v nič manj kot 21 jezikov, se preprosto ne da zamejiti v skopo odmerjen prostor pregledov slovenskega slovstva ali pa priložnostnih izjav ob njegovih »okroglih« življenjskih obletnicah. Z njim je treba pokramljati in pri tem v mislih hoditi vsaj tri centimetre nad tlemi …

SLEDI ČASA: nedelja, 12.2.2012 ob 10.10: Ljubezen do starodobnikov v Beltincih (avtor: Jurij Popov foto: JP)

Kdo bi vedel zakaj, a dogaja se, da se ljudje vse bolj ozirajo v stare čase. Mogoče je pa sodobnost prehitra, mogoče dobrin tega časa sploh nimajo časa zaužiti in se jim zato toži po preteklosti. Poleg muzejev je vse več društev, ki ohranjajo ostarela prometna sredstva. Pri nas imamo kar nekaj društev ljubiteljev starosvetnega smučanja, starih avtomobilov, starih motorjev, dobrih deset let pa tudi prvo in še zmeraj edino društvo ljubiteljev starih koles. Gre za društvo starodobnikov – ljubiteljev starih koles Dimek Beltinci. Društvo je ustanovilo šest ljudi, danes je članov že skorajda sto. Pred nadležno rjo so rešili tudi enako število koles, ki jih pokažejo ob vsakoletnem reliju. Obiskal jih je Jurij Popov.

NEDELJSKA REPORTAŽA: nedelja, 12.2.2012 ob 14.30: Evolucija pokra po ameriško (avtor: Marko Radmilovič foto: AP spletna stran) 

Pred časi so na Slovenskem igralne karte pomenile zabavo, globoko zasidrano v samotne večere. A evolucija tega priljubljenega kratkočasja se ni končala s prodorom taroka ali mestne pasianse, mogoče mladeniškega remija. Zadnja desetletja nas je preplavil amerikanizirani poker. In čeprav je ta fenomen zanimiv že sam po sebi, je poker kot priljubljena igra ameriškega zahoda iz prve polovice 19 stoletja tudi sam doživel dramatično transformacijo. »Spletni poker« je danes globalen, več milijard vreden posel - in tudi o tem bomo govorili v Nedeljski reportaži. Za zeleno mizo bo Marko Radmilovič z zanimivimi sogovorniki.

RAZKOŠJE V GLAVI sobota, 4.2.2012 ob 16.30 - Jure Možina (avtorica: Nina Zofič: foto: iz albuma JM)

Jure Možina je že kot otrok kazal svojo »umetniško žilico«. Kljub temu, da se je potem izšolal za strojnega tehnika, pa čopiča ni nikoli zares izpustil iz rok. Prav nasprotno. Kot samouk je danes »mojster airbrush poslikav«, svoje likovno znanje tudi po dvajsetih letih še vedno izpopolnjuje na delavnicah pri svetovno znanih »umetnikih« v tujini. Obiskali smo ga v idilični hiši tik ob Poljanski Sori v Žireh pri Škofji Loki, kjer nam je predstavil svoje številne »umetniške talente«. Oddajo Razkošje v glavi pripravlja Nina Zofič.

SLEDI ČASA: nedelja, 5.2.2012 ob 10.10 - »Tistega lepega dne« (avtor: Ivan Merljak foto: arhiv avtorjev filma)

Med tako imenovanimi legendarnimi slovenskimi filmi je tudi film Franceta Štiglica Tistega lepega dne, posnet po istoimenski noveli Cirila Kosmača. Letos mineva 50 let odkar so posneli to komedijo, postavljeno v čas med obema vojnama, ko je bila Primorska pod Italijo. Vsi prebivalci primorske vasice so tako v filmu Slovenci, razen predstavnikov italijanske fašistične oblasti. Kako je potekalo snemanje, ve povedati vsak starejši domačin, ki je bil takrat navzoč kot statist ali pa vsaj kot opazovalec dogajanja za in pred filmsko kamero. In živih je tudi še nekaj igralcev ter članov filmske ekipe ... Avtor oddaje je Ivan Merljak.

NEDELJSKA REPORTAŽA: nedelja, 29.1.2012 ob 14.30 - Literarne poti Ljubljane (avtor: Bojan Leskovec foto: BL)

Literarni ustvarjalci so Slovencem v zgodovini pogosto nadomeščali politično elito, zato so bili in bržkone tudi še danes ostajajo v središču naše zavesti. Eden novejših poklonov slovenski pisani besedi je projekt »Literarne poti Ljubljane«. Vse poti se začnejo pri Prešernovem spomeniku, potem pa sprehajalec prisluhne zgodbam, ki jih šepetajo hiše, šelestijo vrbe in platane ter pripovedujejo obeležja. Nekaj utrinkov in zanimivosti s te poti boste spoznali na literarnem potepanju po prestolnici, na katerega se je, za snemanje Nedeljske reportaže, podal tudi Bojan Leskovec.

RAZKOŠJE V GLAVI: Janez Karlin (avtor: Marko Radmilovič foto: iz albuma JK)

V veliki kulturni histeriji, ki je prevzela Maribor, evropsko prestolnico kulture, se je morebiti potrebno spomniti ljudi, ki so postavili temelje, na katerih danes stoji vsa šarada. Kultura je proces in ne enoletna predstava in kdo bi za Maribor to vedel bolje od Janeza Karlina. Marko Radmilovič ga bo gostil v oddaji "Razkošje v glavi"

SLEDI ČASA: Zgodba o dopingu (avtor: Dušan Berne foto: arhiv interneta)

Doping je uporaba substanc in/ali drugih metod, s katerimi se umetno povečujejo telesne in mentalne sposobnosti posameznika in potencialno škodujejo njegovemu zdravju. Želja »zmagati za vsako ceno«, pa naj si bo na bojišču ali tekmovališču, naj bi že stare Grke in Rimljane ter tudi Inke in Azteke zvabila v svet »čarobnih« napitkov, ki naj bi jim povečali moč in vzdržljivost. Največkrat uporabljena sestavina teh poživil na naši strani Atlantika je bil mak, ki so mu dodajali tudi razna zelišča, na drugi strani »velike luže« pa sta bila še posebej v ospredju tobak in koka. Že Plutarh tako omenja grškega vojaka Filipida, ki naj bi pretekel 42.195 metrov dolgo pot od bojnega polja pri Maratonu do Aten, da bi oznanil zmago svojih soborcev nad Perzijci - ter takoj potem umrl. V zapisih »ob robu« te legende pa lahko preberemo tudi, da naj bi Filipid pred svojim »maratonskim« tekom zaužil poživilo, s katerim so takrat drogirali konje …

NEDELJSKA REPORTAŽA: Krajinski park Šturmovci (avtor: Jurij Popov foto: JP)

Šturmovci so prvi krajinski park na Dravskem polju. Za krajinski park je bil razglašen leta 1979. Po obsegu je majhen, saj zavzema le 125 hektarjev zemlje na južnem delu Ptujskega jezera. Obrobljajo ga še trije vodotoki Drava, Dravinja in hajdinska Studenčnica. Zanj so značilni presvetljeni gozdički s pisanimi travniki, tako imenovani poplavni gozdovi, ki jih maja prekrijejo nasadi divjih orhidej ali kukavičevk. Tu jih raste osem vrst, največja posebnost pa je orhideja, ki se imenuje čebelje mačje uho. Ornitologi so tu našteli več kot 240 vrst ptic, poleg tega tod živi tudi več kot 20 vrst kačjih pastirjev, vseh barv in velikosti. Park je obiskal Jurij Popov.

RAZKOŠJE V GLAVI sobota, 21.1.2012 ob 16.30 - Prof. Draga Urbas Keravica (avtor: Ivan Merljak)

Profesorica Draga Urbas Keravica je po poklicu biologinja in ima rada vse, kar je na tem svetu živega. Toda njeni dijaki se je spominjajo kot priljubljene ravnateljice idrijske realke. Mnogim je bila kot mama, pravijo. Zdaj je v pokoju, a ne miruje. Svojo ljubezen do literature in gledališke kulture goji naprej v društvu upokojencev in turističnem društvu. Zaveda se tudi dragocene etnografske dediščine idrijskih čipkaric in jo pomaga gojiti. Avtor oddaje je Ivan Merljak.

SLEDI ČASA: nedelja, 22.1.2012 ob 10.10 - Dve stoletji od odkritja Negovskih čelad (avtor: Stane Kocutar foto: arhiv muzeja)

Novembra leta 1811 je Jurij Slaček iz Ženjaka pri Negovi v Slovenskih goricah krčil gozd za novo njivo in našel 26 bronastih čelad. Eno je takoj razbil, da bi videl ali ni morebiti iz zlata, druge pa je potem za malo denarja prodal orožarju Denzlu iz Maribora. Danes je ena od teh čelad v Narodnem muzeju v Ljubljani, dvanajst jih sameva v muzeju na Dunaju, osem jih je v Gradcu, po ena pa v Münchnu in Berlinu. Ta skrivnostna najdba iz časa, ko se je pri nas iztekala halštatska in začenjala latenska doba, še vedno buri duhove in sproža številna ugibanja, o katerih bomo govorili tudi v tokratnih Sledeh časa.

NEDELJSKA REPORTAŽA: nedelja, 22.1.2012 ob 14.30 - Izplesani čeveljci (avtorica: Nina Zofič foto: iz arhiva ŠIP)

Irska, druga največja otoška država v Evropi, je poraščena s cvetočimi travniki in pašniki, kjer se pasejo črede ovac s črnimi glavami. Je domovina velikih literatov, kot so Oscar Wilde, George Bernard Shaw, James Joyce in Samuel Beckett. Otok, zavit v meglo, obarvan s pridihom starodavne keltske skrivnostnosti ter že skoraj pozabljenih, več stoletij starih kamnitih nagrobnikov, nas popelje v čas drugačnega življenjskega ritma, običajev in navad. V prijetnih irskih pubih pivo teče »v potokih«, mlado in staro pa ob tradicionalni glasbi pleše in vriska ... Ščepec »irskega duha« smo okusili tudi mi. V Šoli irskega plesa v Ljubljani smo obiskali Irko in učiteljico irskega plesa, ki nam je razkrila nekaj skrivnosti starodavne kulture, katere pomemben sestavni del je zagotovo tudi irski ples. Nedeljsko reportažo pripravlja Nina Zofič.

RAZKOŠJE V GLAVI sobota, 14.1.2012 ob 16.30: akademski slikar Andrej Pavlič (avtor: Dušan Berne)

»Andrej Pavlič je umetnik, ki se v svojih slikarskih snovanjih poglablja v svet preteklosti, arhaičnosti. Njegovo slikarstvo je na prvi pogled odmaknjeno od sodobnih tokov likovne umetnosti, vendar se v svojem umetniškem povezovanju različnih likovnih tehnik in prehajanju med mediji ustvarjanja dotika značilnosti sodobnih pristopov. Večni motiv, ki kaže na Ariadnino nit v labirintu njegovega slikarstva, je minljivost.« Tako akademskega slikarja Andreja Pavliča predstavljajo na spletni strani, ki nas v teh dneh vabi na njegovo najnovejšo razstavo iz ciklusa Naprej v preteklost. Na tiskanem vabilu za to razstavo pa se je v naslov razstave kar štirikrat zapored prikradla napaka, ki sedanjo ustvarjalnost Andreja Pavliča vrača Nazaj v preteklost …

SLEDI ČASA: nedelja, 15.1.2012 ob 10.10: Praznično leto Pirana (avtor: Jurij Popov)

Pred 680 leti so v Piranu obnovili mestni statut, prvega pozna mesto že iz leta 1274, hkrati pa so uvedli tudi vicedomski urad. Pred 560 leti je sveti Janez Kapistran, sicer znan kot potujoči pridigar, predvsem pa kot mirovni posrednik in apostol Evrope, dal zgraditi samostan in cerkev svetega Bernardina, čigar ime danes nosi tudi hotelski kompleks Bernardin. Pred 500 leti se je na vratih takratne strunjanske cerkve dvema čuvajema vinogradov prikazala Marija, pred 320 leti se je v Piranu rodil sloviti violinist in skladatelj Giuseppe Tartini, pred 200 leti pa je bil Piranski zaliv nekaj časa prizorišče edine pomorske bitke v svoji zgodovini. Ta se je sicer začela pred Benetkami in je trajala vsega skupaj šest ur. Pred sto leti je v mestu celo začel voziti tramvaj, ki je povezoval Tartinijev trg z železniško postajo Porečanke v Sveti Luciji. O vseh teh dogodkih bo govor v Sledeh časa, ki jih pripravlja Jurij Popov.

NEDELJSKA REPORTAŽA: nedelja, 15.1.2012 ob 14.30: Dolgi zimski večeri (avtor: Ivan Merljak)

Ob dolgih zimskih večerih teče življenje na Vojskem drugače. Nekako počasneje, bolj umirjeno ... V prijetni toploti domačij se tam še dandanes občasno zberejo klekljarice in ob ritmičnem petju lesenih čolničkov marsikatero rečejo. Na skromnem vaškem odru pa med tem mladi vadijo novo gledališko igro, ki so jo tudi sami napisali ... Avtor oddaje je Ivan Merljak.

RAZKOŠJE V GLAVI (sobota, 7.1.2012 ob 16.30): prof. dr. Janez Hribar

Profesor doktor Janez Hribar je karizmatični predavatelj na Oddelku za živilstvo ljubljanske Biotehniške fakultete. Težišče njegovi znanstvenih raziskav so predvsem nove tehnologije na področju rastlinskih živil, kot strokovnjak in prodekan BF pa si prizadeva za čim krajše »prehranske verige«. Opozarja tudi na pasti globalizacije in napoveduje, da se bodo prehranske navade Slovencev spremenile, to pa bi bilo, kot poudarja, »za narod katastrofa«. Ob svojem mednarodnem raziskovalnem delu predseduje različnim senzoričnim komisijam za ocenjevanje destilatov in sadnih sokov. Veseli ga delo v društvu ljubiteljev praženega krompirja, rad pripoveduje o žganjekuhi in vedno zaupa svojim študentom, precej bolj kot politiki. Janez Hribar je bil nekajkrat najresnejši kandidat za kmetijskega ministra, vendar je raje ostal to, kar je. V oddaji Razkošje v glavi ga bo predstavil Bojan Leskovec.

SLEDI ČASA: (nedelja, 8.1.2012 ob 10.10): Umetna inteligenca

Kaj je inteligentnost? Kaj je njeno bistvo in kako jo merimo? Poznamo več vrst inteligentnosti. Ena izmed njih je tudi umetna inteligenca. Gre za področje informatike interdisciplinarne narave. Izvorni cilj umetne inteligence je bil ustvariti stroj, ki bi posnema človeško razmišljanje. Šele ko je človek skušal izdelati tak stroj, je ugotovil, s kako kompleksnimi nalogami se pravzaprav srečuje … Ali stroji »mislijo« in kdaj bodo imeli računalniki »zavest«? Več v Sledeh časa, kjer bomo predstavili tudi področja umetne inteligence, njene metode in cilje ter spregovorili tudi o nekaterih primerih njene uporabe. Oddajo pripravlja Nina Zofič.

NEDELJSKA REPORTAŽA: (nedelja, 8.1.2012 ob 14.30): Četrti kralj v Zavinku

Novoletno-božični čas se mora nekje končati. Že po koledarju. In konča se pozno, ker se, »po logiki stvari«, začne zgodaj. Toda kje se vsa reč konča, če že vemo, kje vse doživlja svoje vrhunce? Zapleteno, mar ne? Ampak lažje boste razumeli, če boste prisluhnili Nedeljski reportaži Marka Radmiloviča z naslovom: Četrti kralj v Zavinku.

----------------------------- LETO 2012 -------------------------------

RAZKOŠJE V GLAVI: Eva Škofič Maurer (Sobota, 31.12.2011 ob 16:30)

Od nekdaj je sledila svojim sanjam, pri tem jo je pot vodila tudi v Sovjetsko zvezo. Tudi njeno delo je povezano s sanjami, saj v vlogi klovna prinaša življenjski pogum - pogum za sanje in za pogum za njihovo uresničitev. Ker je silvestrovo med tistimi redkimi priložnostmi, ko si vzamemo čas za razmislek o svojih željah in pričakovanjih, bomo tokrat predstavili Evo Škofič Maurer, prvo klovneso v Sloveniji, ki je iz te umetnosti celo diplomirala. Poleg tega je tudi pisateljica, režiserka, igralka in voditeljica oddaj za otroke, v tako imenovani širši javnosti pa je znana tudi kot ustanoviteljica humanitarne neprofitne organizacije Društvo za pomoč trpečim in bolnim – Rdeči noski.

SLEDI ČASA: V pričakovanju svetlobe (Nedelja, 1.1.2012 ob 10:10)

Zimski solsticij je vesoljski mejnik, eden prvih, ki so ga davni predniki spoznali in v čast novorojenemu soncu, novi svetlobi, postavljali spomenike. Toda pred tem, ob pojemajoči svetlobi, so iskali skromne nadomestke, od trsk, leščerb, oljenk in kresov. Da bi si svetili in preganjali strah, tesnobo in negotovost teme. Ob novem letu narava tudi že sama prižge prvo iskrico upanja nove svetlobe. Oddajo pripravlja Ivan Merljak.

NEDELJSKA REPORTAŽA: Vdihnimo globoko (Nedelja, 1.1.2012 ob 14:30)

Namesto, da bi poležavali in si »lizali rane« po tako imenovani najdaljši noči v letu, raje razgibajmo telo in duha. Pojdimo ven, vdihnimo globoko in se lotimo zmerne športne vadbe. Hitra hoja, tek na smučeh, nordijska hoja, morda rolkanje ali povsem običajen tek. Ampak: kako začeti, kako se pravilno ogreti, na kaj moramo biti pozorni pri izbiri športne obutve in oblačil, ali naj zaradi slabega vremena raje ostanem doma, sem morda za rekreativno vadbo že prestar oziroma prestara? Vse to so vprašanja, ki si jih mnogi zastavljajo, mi pa se bomo v Nedeljski reportaži raje pridružili nekaterim rekreativnim športnikom, ki nas bodo skušali prepričati, da je lahko že prvi dan novega leta tudi prvi dan drugačnega, bolj zdravega in tudi bolj razgibanega načina življenja.

RAZKOŠJE V GLAVI: Lucija Kavčič sobota, 24.12.2011 ob 16.30

Lucija Kavčič je vsestranska. Kot diplomirana managerka vodi svoje podjetje in vzporedno s tem najde tudi dovolj časa za svoje umetniško ustvarjanje. Piše, zdaj pripravlja že drugo knjigo, riše, najraje na les, ki ji je bolj domač kot platno, pa na steklo in druge podlage. Rada tudi prepeva in pleše. Vodi otroške in odrasle folklorne skupine, jih spremlja z igranjem na harmoniko, poleg tega pa v skupini za odrasle tudi pleše. Zelo je dejavna v lokalnem turističnem društvu, piše dramska besedila in jih uprizarja s svojo amatersko gledališko skupino.

SLEDI ČASA: 550 let ljubljanske škofije nedelja, 25.12. 2011 ob 10.10

Za »popotnico« jubilejnemu letu ob 550. obletnici ustanovitve ljubljanske škofije bomo osvetlili čas, ko je cesar Friderik III. 6. decembra leta 1461 ustanovil ljubljansko škofijo, devet mesecev pozneje pa jo je papež Pij II. potrdil. Leto zatem je bil imenovan in posvečen prvi ljubljanski škof Žiga Lamberg in začela se je »pisati zgodba« o samostojnem slovenskem cerkvenem središču, ki ni pomembna samo na verskem, ampak tudi na kulturnem, izobraževalnem, socialnem in političnem področju …

NEDELJSKA REPORTAŽA: »V štalci« nedelja, 25.12. 2011 ob 14.30

Med slovenskimi kraškimi vasmi v tržaškem zaledju, ki so po vojni ostale na drugi strani meje, je tudi Šempolaj. Vas upravičeno velja za eno najbolj narodno zavednih. Po s kamnitimi zidovi obdanimi in kakor pajkova mreža razpredenimi uličicami je slovenska beseda glasna, jasna in odločna. Tudi doma, v vrtcu in v šoli je tako. Veliko k temu pripomore Slovensko kulturno društvo Vigred, ki domuje »V štalci«, kot domačini pravijo lepo obnovljeni kamniti kraški hiši. Društvo pripravlja številne prireditve, vendar ne samo v decembru, ko je praznikov za mlade in stare dovolj. Oddajo pripravlja Ivan Merljak.

RAZKOŠJE V GLAVI: Matjaž Vrečko (sobota, 17.12.2011 ob 16.30)

Matjaž Vrečko je inženir matematike in računalništva. Od konca osnovne šole, ko mu je stari oče doma opremil fotografsko temnico, je tudi navdušen fotograf. Po študiju se je odpravil na potovanje okoli sveta. Svojo pot je začasno prekinil in preživel osem let v Tokiju na Japonskem. Na poti razburljivih doživetij in srečanj z zanimivimi ljudmi, od Antarktike na jugu do Nordkapa na severu, mu je uspelo prečkati vse poldnevnike našega planeta. Danes ga privlačita predvsem koncertna in popotniška fotografija. Oddajo Razkošje v glavi pripravlja Nina Zofič.

SLEDI ČASA: Jaslice in druge rime (nedelja, 18. 12. 2011 ob 10.10)

V splošni komercializaciji adventa in praznikov, ki mu sledijo, smo prezrli, da smo v imenu duhovnosti zmaličili tudi temeljno duhovno komponento človeškega genija – glasbo. Sprehod po času, ko so kraguljčki odmevali na saneh zgolj s praktičnim namenom, pripravlja Marko Radmilovič. Oddajo je poimenoval »Jaslice in druge rime«.

NEDELJSKA REPORTAŽA: Istrske pravljice – so še žive? (nedelja, 18. 12. 2011 ob 14.30)

Ali babice in dedki v Istri svojim vnučkom še pripovedujejo pravljice? Kaže, da vse bolj redko. Včasih pa so bile pravljice, ki so bile pravzaprav vsakdanje zgodbe povedane na zastrašujoč način, zelo pomemben del dogajanja na vasi pred spanjem. In to večer za večerom, saj elektronskih medijev še ni bilo. Vsaka vas je imela izbrano dvorišče, kamor so hodili stari in mladi. Stari so pripovedovali, mladi pa so molčali in praviloma preplašeni poslušali široko razprtih ust in oči. Nekakšna rdeča nit teh zgodb je bilo vzbujanje strahu, kajti prav strah je bil očitno »pomožno orodje« tako imenovane »dobre vzgoje«. Otroci so se bali štrig (čarovnic), mraka in volkodlakov. Teh pravljic danes skoraj ne pripovedujejo več, jih pa zbirajo in zapisujejo, da ne bi šle v pozabo. Po krasu se je med strašljivimi zgodbami sprehajal Jurij Popov.

RAZKOŠJE V GLAVI sobota, 10.12.2011 ob 16.30: prof. dr. Jasmina Markič

avtor: Dušan Berne foto: arhiv FF

V mnogih krajih, kjer je živela, se strokovno izpopolnjevala ali pa učila druge, je med novoletnimi prazniki že misel na skodelico vročega čaja nekako odveč in tamkajšnji »dežurni Božički« se na peščenih plažah ob morju razlikujejo od ostalih kopalcev pod sončniki predvsem po rdečih kapah na glavah. Sicer pa je Jasmina Markič že od prvih začetkov študija španskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani zaposlena na Oddelku za romanske jezike in književnosti. Prav letos torej že »okroglih« 30 let. Tam zdaj kot vodja katedre za španski jezik predava špansko skladnjo in glagol, poglavja iz ameriške španščine, fonetiko in fonologijo španskega jezika ter teorijo španščine nasploh …

SLEDI ČASA: nedelja, 11. 12. 2011 ob 10.10: Jaka Čop – utemeljitelj slovenske gorske fotografije

avtor: Jurij Popov foto: arhiv PZS

Jaka Čop je bil ljudski človek in človek iz ljudstva. Kot otrok velike jeseniške družine odličnih gornikov se je tudi sam že v otroštvu »okužil« z gorami, predvsem z Julijskimi Alpami. Kljub temu, da je imel eno koleno trdo, je večkrat preplezal severno triglavsko steno. Pa ne le to. Julijske Alpe je preplezal po dolgem in počez in jih tudi fotografiral. Bil je predvsem mojster črno-bele fotografije. S svojim izostrenim očesom je ljudem približal neštete podrobnosti gorskega sveta in tudi tako vplival na njihov odgovornejši odnos do narave. Ljubezen do narave je prenašal predvsem na otroke. Najbrž v Sloveniji ni osnovne šole, ki je ne bi obiskal in otrokom povedal pravljico o Zlatorogu, ki jo je opremil z neštetimi diapozitivi s svojih rednih izletov v gore. Ob stoletnici njegovega rojstva oddajo o tej izjemni karizmatični osebnosti pripravlja Jurij Popov.

NEDELJSKA REPORTAŽA: nedelja, 11. 12. 2011 ob 14.30: Vaja TBB

avtor: Stane Kocutar foto: arhiv orkestra

Mariborski Toti Big Band je bil ustanovljen pred dvajsetimi leti. Takrat so se zbrali možakarji, ki so dobro obvladali instrumente in tudi zvrst glasbe, ki ima že dolgo vrsto let veliko občudovalcev. Dandanes je sicer orkester zelo pomlajen, vseeno pa se dvorana nekdanje železniške kolonije v Mariboru na vajah pred tradicionalnim decembrskim koncertom kar trese od zvokov trobil in tolkal. In zbrana druščina je zanimiva. Od upokojenega radijskega glasbenega urednika s saksofonom, do menda »prve slovenske trobente« ter seveda dirigenta, ki je svojo glasbeno pot začel v cirkuškem orkestru, jo nadaljeval in uspešno sklenil na graški glasbeni akademiji, zdaj pa kot »sveži« upokojenec vihti dirigentsko paličico. Nedeljska reportaža, ki jo pripravlja Stane Kocutar, je nastala na prvi vaji pred letnim koncertom, torej tam, kjer »neposvečeni«, še posebej pa takšni z radijskim mikrofonom v roki, praviloma niso dobrodošli …